Ponedeljek, 15. 6. 2026, 20.54
1 mesec
Ukrajina in Moldavija začeli vsebinski del pogajanj o vstopu v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Ukrajina in EU sta na današnji medvladni konferenci v Luxembourgu odprli prvega od šestih sklopov pogajalskih poglavij, ki vključuje vladavino prava in temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij, reformo javne uprave ter ekonomske kriterije.
Ukrajina in Moldavija sta danes z odprtjem prvega sklopa pogajalskih poglavij, vezanih na vladavino prava, po dveh letih čakanja začeli vsebinski del pogajanj o vstopu v EU. To je doslej blokirala Madžarska, ki je zdaj prejela ustrezna zagotovila glede zaščite madžarske narodne manjšine v Ukrajini.
Ukrajina in EU sta na današnji medvladni konferenci v Luxembourgu odprli prvega od šestih sklopov pogajalskih poglavij, ki vključuje vladavino prava in temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij, reformo javne uprave ter ekonomske kriterije. Prvi sklop je ključen, saj se z njim pogajanja začnejo in končajo.
"Današnje odprtje prvega sklopa je dolgo pričakovani mejnik v ukrajinskem pristopnem procesu in v zavezanosti (...) združeni, miroljubni in demokratični celini," je ob tem povedala ciprska državna sekretarka za evropske zadeve Marilena Raouna, katere država trenutno predseduje Svetu EU.
Današnjo odločitev je za velik mejnik označil tudi podpredsednik ukrajinske vlade Taras Kačka. "To je za nas trenutek, ko se pristopna pogajanja premikajo proti uspešnemu zapiranju poglavij," je dejal po medvladni konferenci.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos pa je poudarila, da reforme v okviru prvega sklopa prispevajo tudi h gradnji zaupanja med Ukrajino in državami članicami unije. To pa bo omogočilo vključitev države kandidatke v evropski notranji trg in druge skupne strukture še pred polnopravnim članstvom. Kos in Kačka sta izrazila upanje, da bodo preostalih pet sklopov pogajalskih poglavij odprli še pred poletnim premorom.
Članstvo blokirala Madžarska
Ukrajina je za članstvo v uniji zaprosila po začetku ruske invazije pred nekaj več kot štirimi leti, status kandidatke pa je prejela junija 2022. Junija 2024 je nato uradno začela pristopna pogajanja, v katerih pa do danes niso odprli nobenega sklopa pogajalskih poglavij.
Do nedavnega je namreč ta korak, za katerega je v 27-članski uniji potrebno soglasje, blokirala Madžarska pod vodstvom nekdanjega premierja Viktorja Orbana. Po volilni zmagi Petra Magyarja na aprilskih volitvah je ta nakazal pripravljenost podpreti nadaljevanje pristopnega procesa, če bi stranema uspelo rešiti odprta dvostranska vprašanja. Do preboja je prišlo v začetku meseca, ko je Magyar naznanil "zgodovinski dogovor" s Kijevom o pravicah madžarske etnične manjšine v Ukrajini.
Na današnji medvladni konferenci v Luxembourgu so tako potrdili tudi akcijski načrt za zaščito pravic pripadnikov narodnih manjšin v Ukrajini, ki pa po besedah Kačke predstavlja enoten okvir za zagotavljanje pravic vsem manjšinam v državi.
Napredek pozdravil tudi minister Kajzer
Napredek Ukrajine in Moldavije na njuni poti v EU je v Luxembourgu pozdravil tudi novi slovenski zunanji minister Tone Kajzer. "Pozdravljamo odprtje prvih pogajalskih poglavij z Ukrajino in Moldavijo," je povedal ob prihodu na svoje prvo zasedanje zunanjih ministrov EU.
Ob robu zasedanja se je minister Kajzer sestal z armenskim kolegom Araratom Mirzojanom, ki se je zunanjim ministrom EU pridružil na delovnem zajtrku. Kot je na družbenem omrežju X sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), sta si ministra izmenjala vabili na dvostranski obisk. Mirzojan pa je slovenskemu kolegu povedal tudi, da Armenija razmišlja o odprtju veleposlaništva v Ljubljani. "To bi predstavljalo pomembno spodbudo za nadaljnjo krepitev političnega ter zlasti gospodarskega in investicijskega sodelovanja," so zapisali.
"Pozdravljamo odprtje prvih pogajalskih poglavij z Ukrajino in Moldavijo," je Kajzer povedal ob prihodu na svoje prvo zasedanje zunanjih ministrov EU.
