Trump pravi, da še ne bo napadel Irana

22.15 Trump pravi, da še ne bo napadel Irana

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social nepričakovano objavil, da na prošnjo zalivskih držav prelaga za v torek načrtovani napad na Iran, poroča tiskovna agencija AFP.

Trump je napisal, da so ga za to prosili voditelji Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ker potekajo resna pogajanja. Napisal je, da zalivski zavezniki verjamejo, da bo dosežen dogovor, ki vključuje to, da Iran ne bo imel jedrskega orožja.

Zato je obvestil svojo vojsko, da Irana v torek ne bo napadla, vendar naj bi jo obvestil tudi, da naj bo pripravljena za veliki napad, če ne bo sprejemljivega dogovora.

Trump je v dneh po vrnitvi z obiska Kitajske Iranu izrekel vrsto groženj, sedaj pa se je kot kaže spet odločil, da bo počakal.

V nedeljo je iranska tiskovna agencija Fars poročala, da je Washington predstavil seznam petih točk, ki vključuje zahtevo, da Iran ohrani le eno delujočo jedrsko elektrarno in svoje zaloge visoko obogatenega urana prenese v ZDA.

Ni jasno kaj od tega bo Iran, ki zahteva ohranitev nadzora nad strateško Hormuško ožino, sprejel.

16.16 ZN od Izraela zahtevajo preprečitev genocida v Gazi

Združeni narodi so danes od Izraela zahtevali sprejem ukrepov za preprečevanje dejanj genocida na območju Gaze. Ob tem so obsodili znake etničnega čiščenja v palestinski enklavi in na zasedenem Zahodnem bregu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Visoki komisariat ZN za človekove pravice je v danes objavljenem poročilu izpostavil, da ukrepi, ki jih je Izrael izvajal v Gazi od 7. oktobra 2023 do lanskega maja, predstavljajo "grobe kršitve mednarodnega prava", ki so v številnih primerih prerasle v "vojne zločine in druga grozodejstva".

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je v sklepu poročila pozval Izrael, naj zagotovi spoštovanje odločbe Meddržavnega sodišča iz leta 2024, ki mu nalaga sprejem ukrepov za preprečevanje dejanj genocida v Gazi. Izrael mora "takoj poskrbeti, da izraelska vojska ne bo izvajala dejanj genocida" in "sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje spodbujanja h genocidu", je poudaril.

V poročilu obsojajo tudi grobe kršitve mednarodnega prava, ki so jih palestinske oborožene skupine zagrešile med napadom na Izrael 7. oktobra 2023, ki je sprožil izraelske vojaške operacije v Gazi, kot tudi po njem. V napadu islamističnega gibanja Hamas in drugih oboroženih palestinskih skupin je bilo takrat v Izraelu ubitih 1221 ljudi, večinoma civilistov, ugrabili pa so jih okoli 250.

V poročilu so izpostavili zlorabe, ki so jim bili podvrženi talci, kot so mučenje in spolne zlorabe med večmesečnim pridržanjem v nečloveških razmerah. Poudarili so, da je večina talcev umrla, ker so jih ubili ugrabitelji ali pa so bili žrtve spopadov.

Osredotočili pa so se predvsem na izraelske vojaške operacije v Gazi, v katerih je bilo ubitih več kot 72.700 Palestincev, večinoma civilistov.

Izpostavili so, da se velik del teh ubojev "zdi nezakonit". Izrael je namreč "rutinsko in redno izvajal napade na civilne ali zaščitene objekte, vključno z zdravstvenimi in medicinskimi ustanovami, ter napade na civiliste, med njimi novinarje, borce za človekove pravice, zdravstvene in humanitarne delavce ter policiste".

Zaradi izraelskega ravnanja so življenjske razmere v večjem delu enklave postale "nezdružljive s nadaljnjim obstojem Palestincev kot skupnosti", so opozorili.

Tudi na zasedenem Zahodnem bregu je Izrael "z uporabo nepotrebne in nesorazmerne sile povzročil več sto nezakonitih ubojev," so poudarili.

Izraelske sile so obtožili tudi množičnega prisilnega razseljevanja Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu, pri čemer obstajajo znaki, da Izrael želi doseči njihovo trajno izselitev. Ocenili so, da ponavljajoče se kršitve Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih kažejo na vzorec kolektivnega kaznovanja.

16.14 Libanonski predsednik bo storil vse, da ustavi vojno z Izraelom

Libanonski predsednik Joseph Aoun je danes sporočil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ustavil vojno z Izraelom, potem ko se kljub sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja in začetku neposrednih pogovorov med državama nadaljujejo izraelski napadi ter spopadi med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah.

"Okvir, ki ga je Libanon določil za pogajanja, sestavljajo izraelski umik, premirje, namestitev vojakov vzdolž meje, vrnitev razseljenih oseb in gospodarska pomoč," je v današnji izjavi pojasnil Aoun, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Libanonski predsednik Joseph Aoun Foto: Guliverimage

"Moja dolžnost, ki temelji na mojem položaju in odgovornosti, je storiti tudi nemogoče in izbrati tisto možnost, ki nas bo najmanj stala, da bi ustavil vojno proti Libanonu in našim ljudem," je dodal libanonski predsednik.

Njegove izjave prihajajo po novem nizu izraelskih zračnih napadov na jugu Libanona, medtem ko je gibanje Hezbolah danes sporočilo, da je napadlo vojaško infrastrukturo na severu Izraela kot odgovor na izraelske kršitve premirja.

Libanonska tiskovna agencija NNA je danes poročala o več izraelskih napadih na jugu države, potem ko je v nedeljskih izraelskih napadih v Libanonu umrlo sedem ljudi, še 15 jih je bilo ranjenih.

V Libanonu od 17. aprila sicer velja krhka prekinitev ognja, vendar pa obe strani še naprej izvajata posamezne napade. Prekinitev ognja je bila prejšnji teden po tretjem krogu pogajanj med Libanonom in Izraelom v Washingtonu, katerim Hezbolah nasprotuje, podaljšana za 45 dni.

Spopadi so Libanon znova zajeli v začetku marca, potem ko se je Hezbolah z napadi na Izrael odzval na ameriško-izraelske napade na Iran. Od začetka najnovejšega konflikta je bilo ubitih približno 2900 ljudi, več kot 400 po uveljavitvi prekinitve ognja sredi aprila, navajajo libanonske oblasti.

13.27 Iran odgovoril na najnovejši ameriški mirovni predlog

"Naše pomisleke smo posredovali ameriški strani," je na novinarski konferenci danes pojasnil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagaei in dodal, da se pogovori z Washingtonom nadaljujejo "prek pakistanskega posrednika". Drugih podrobnosti po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni navedel.

Washington in Teheran sta si v preteklih tednih izmenjala predloge v prizadevanjih za končanje konflikta, ki je izbruhnil 28. februarja po ameriško-izraelskih napadih na Iran. Strani sta doslej opravili en krog pogovorov 11. aprila v Islamabadu, ki se je končal brez dogovora. Od 8. aprila je sicer v veljavi krhka prekinitev ognja.

Teheran je danes vztrajal pri svojih zahtevah, ki med drugim vključujejo sprostitev iranskega premoženja, zamrznjenega v tujini, in odpravo mednarodnih sankcij, ki hromijo njegovo gospodarstvo.

"Iranska pogajalska ekipa je te točke odločno zagovarjala v vsakem krogu pogajanj," je dejal Bagaei in vztrajal tudi pri plačilu odškodnine za vojno, ki jo je označil za "nezakonito in neutemeljeno".

Iran je pripravljen "popolnoma na vsakršno možnost"

Glede možnosti novega vojaškega spopada pa je Bagaei dejal, da je Iran "popolnoma pripravljen na vsakršno možnost".

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo znova posvaril Iran, da "od njih ne bo ostalo nič", če Teheran ne bo hitro pristal na mirovni sporazum.

Iranski mediji so v nedeljo poročali, da v zadnjem ameriškem odgovoru na iranski predlog načrta pogajanj o končanju vojne ni opaznega popuščanja. Washington naj bi predstavil seznam v petih točkah, ki je vključeval zahtevo, da Iran ohrani v delovanju le eno jedrsko lokacijo in prenese svoje zaloge visoko obogatenega urana na ZDA.

Poleg tega ZDA niso pripravljene sprostiti "niti 25 odstotkov" iranskih zamrznjenih sredstev niti plačati kakršnekoli odškodnine za vojno škodo. ZDA naj bi tudi pogojevale prenehanje sovražnosti na vseh frontah z začetkom pogajanj.

Iran je sicer danes uradno napovedal ustanovitev organa za upravljanje Hormuške ožine, ki jo je od izbruha vojne praktično zaprl in želi sedaj ladjam zaračunati za prehod.

Iranski vrhovni nacionalni varnostni svet je namreč na svojem uradnem profilu na omrežju X delil objavo Uprave za Perzijski zaliv (PGSA), v kateri je zapisano, da bo ta zagotavljala "posodobitve v realnem času o operacijah v Hormuški ožini in najnovejšem dogajanju".

Mornarica iranske revolucionarne garde je na svojem profilu na omrežju X delila isto objavo, poroča AFP.

Za zdaj sicer ni jasno, kaj bo novi organ počel. Po poročanju britanske pomorske revije Lloyd's List naj bi bil odgovoren za odobritev tranzita ladij in pobiranje pristojbin v Hormuški ožini.

Iranska državna televizija Press TV je v začetku tega meseca omenjeni organ opisala kot "sistem za izvajanje suverenosti nad Hormuško ožino", še poroča AFP.

13.20 Izrael blizu Cipra prestregel humanitarno flotiljo za Gazo

Izraelske sile so danes pri Cipru prestregle novo mednarodno humanitarno flotiljo, namenjeno v Gazo, so sporočili organizatorji. Flotilja s približno 50 plovili je prejšnji teden odplula iz Turčije. Turško zunanje ministrstvo je danes Izrael obsodilo zaradi "novega piratskega dejanja".

"Vojaška plovila trenutno prestrezajo našo flotiljo, izraelske sile pa se vkrcavajo na prve naše čolne," je na družbenem omrežju X sporočila mednarodna koalicija Globalna flotilja Sumud.

Po podatkih sledilnika aktivistov je flotilja potovala zahodno od Cipra. Organizatorji so to opisali kot "napad" Izraela na njihove čolne, ki se je zgodil približno 250 navtičnih milj od Gaze.

"Zahtevamo varen prehod za našo zakonito, nenasilno humanitarno misijo. Vlade morajo ukrepati zdaj, da bi ustavile ta nezakonita dejanja ali piratstvo, namenjeno ohranjanju izraelskega genocidnega obleganja Gaze," so še dodali organizatorji flotilje, ki je v četrtek krenila na pot iz turškega pristanišča Marmaris, v njej pa sodelujejo aktivisti iz 40 držav.

Po poročanju izraelskega novičarskega portala ynet je mornarica prevzela nadzor nad čolni. Aktiviste na krovu naj bi aretirali in odpeljali na vojaško ladjo, na kateri je tudi t. i. plavajoči zapor. Od tam naj bi jih prepeljali v izraelsko pristaniško mesto Ašdod.

Izraelsko zunanje ministrstvo je sicer danes opozorilo, da "Izrael ne bo dovolil nobene kršitve zakonite pomorske blokade Gaze". Hkrati so pozvali vse udeležence "te provokacije, naj spremenijo smer in se nemudoma vrnejo".

"Obsojamo posredovanje izraelskih sil proti globalni flotilji (...), ki pomeni novo piratsko dejanje," je danes sporočilo turško zunanje ministrstvo. "Izrael mora nemudoma ustaviti svoje posredovanje in brezpogojno izpustiti pridržane člane flotilje," je dodalo turško ministrstvo. V izjavi je po navedbah izraelskega medija Times of Israel dodalo še, da razmere pozorno spremljajo v sodelovanju z drugimi državami.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani se je danes "z izraelsko vlado pogovarjal o zagotovilih glede ravnanja z italijanskimi aktivisti", ki jih morebiti zadržujejo izraelske sile, pa je sporočilo italijansko zunanje ministrstvo. Tajani je krizno enoto zunanjega ministrstva in italijanska veleposlaništva v Tel Avivu, Ankari in Nikoziji zaprosil, naj pomagajo italijanskim državljanom in sprejmejo vse ukrepe za zagotovitev njihove varnosti, poroča italijanska tiskovna agencija AFP.

To je že tretji poskus v enem letu, da bi prebili izraelsko blokado Gaze, ki jo je od začetka konflikta med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas oktobra 2023 opustošila vojna in se sooča s hudim pomanjkanjem hrane, vode, zdravil in goriva, poroča AFP.

Izraelske oblasti zavračajo trditve o pomanjkanju pomoči in pravijo, da je palestinsko ozemlje "preplavljeno" z zalogami.

Izraelske sile so že 30. aprila v mednarodnih vodah ob Grčiji prestregle drugo flotiljo in večino aktivistov izgnale v Evropo. Vendar pa so dva od njiju aretirale in ju pred deportacijo za več dni pridržale v Izraelu.

8.40 Cene nafte ob zaostritvi retorike med Iranom in ZDA dodatno navzgor

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju dodatno zvišale, severnomorska nafta brent je pristala na najvišjih ravneh v dveh tednih. Razlog za podražitev je vnovič zaostrena retorika med Iranom in ZDA ob zastoju pogajanj o dolgoročnejši ureditvi odnosov med tema državama v vojni.

Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena junija, je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 107,56 dolarja (92,46 evra), kar je 2,14 dolarja (1,84 evra) več kot v petek. V Londonu so se julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 1,90 dolarja (1,63 evra) na 111,16 dolarja (95,55) za sod.

Razlog za vnovično rast cen nafte je znova bolj zaostrena retorika med Iranom in ZDA ob zastoju pogajanj o dolgoročnejši ureditvi odnosov med tema državama v vojni. Ameriški predsednik Donald Trump je tako Iran posvaril, da "od njih ne bo ostalo nič", če Teheran ne bo hitro pristal na mirovni sporazum. Iran medtem ZDA grozi z ostrim odzivom, vključno s "presenetljivimi in uničujočimi" posledicami, s katerimi da se bo moral soočiti "obupani" Trump.

V Združenih arabskih emiratih pa je v dodatnem negativnem razvoju dogodkov prišlo do napada z droni na območje jedrske elektrarne v regiji Al Dhafra.

8.01 V izraelskih napadih v Libanonu več mrtvih

V izraelskih napadih je v nedeljo v Libanonu umrlo najmanj sedem ljudi, še 15 je bilo ranjenih, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile libanonske oblasti. Poslanec libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah je medtem začasno prekinitev ognja, ki velja v Libanonu, ocenil za slepo ulico.

V krajih Tajr Felsaj in Tajr Deba na jugu Libanona je bilo ubitih pet oseb, od tega dva otroka. V napadih na omenjeni mesti je bilo poškodovanih še 11 ljudi, o štirih ranjencih so poročali iz drugih mest na jugu države.

Libanonska tiskovna agencija NNA je pozneje poročala, da sta bila v napadih na mesto Balbek na vzhodu Libanona ubita poveljnik gibanja Islamski džihad Vael Abdel Halim in njegova 17-letna hči.

Kljub podaljšanju prekinitve ognja novi napadi

Čeprav je bila v petek za 45 dni podaljšana začasna prekinitev ognja med Libanonom in Izraelom, ki jo je naznanil predsednik ZDA Donald Trump, pa Izrael nadaljuje napade zlasti na jugu Libanona in izdaja nova opozorila, naj prebivalci zapustijo določena mesta in vasi v tem delu države, poroča AFP.

Poslanec libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Husein Hadž Hasan je v nedeljo dejal, da so neposredna pogajanja z Izraelom libanonske oblasti pripeljala v slepo ulico in se bodo končala le z novimi popuščanji. Po njegovem mnenju nihče, niti libanonske oblasti, ne bo mogel "izpeljati tega, kar si želi sovražnik, zlasti kar zadeva vprašanje razorožitve odpora", poroča AFP.

Spopadi so Libanon ponovno zajeli v začetku marca, potem ko se je proiranski Hezbolah z napadi na Izrael odzval na ameriško-izraelske napade na Iran. Od 17. aprila, ko je začela veljati začasna prekinitev ognja v Libanonu, je bilo ubitih več kot 400 ljudi, navajajo libanonske oblasti.

Novice Putinova poteza skrbi sosedo Ukrajine: lahko Rusija napade še z ene strani?

Novice V ruskih napadih na Ukrajino več ranjenih