Četrtek, 29. 1. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Trumpova ofenziva: šest primerov, kjer dokazi rušijo uradne razlage #video
Agenti govorijo eno, dokazi kažejo drugo, v podrobni analizi ugotavljajo pri agenciji Reuters.
Poglobljena analiza šestih primerov nasilnih aretacij Trumpovih zveznih agentov za priseljevanje in carino (ICE), ki so jo opravili pri agenciji Reuters, je razkrila, da so najvišji zvezni uradniki večkrat dali izjave, ki so jih kasneje ovrgli konkretni dokazi. To dokazujejo tudi številni videoposnetki brutalnih aretacij, vključno z dvema smrtonosnima streljanjema. Nasprotujoče si izjave tako še dodatno odpirajo vprašanja o verodostojnosti zveznih uradnikov in dvome o pripravljenosti, da bi v celoti preiskali incidente.
V pregled so pri agenciji Reuters vključili primera smrtonosnega streljanja v Renee Good in Alexa Prettija ter še štiri druge incidente, ki po njihovem mnenju kažejo vzorec, kako so uradniki hiteli z zagovarjanjem upravičenosti posredovanja agentov, ne da bi počakali na ključna dejstva.
Operacije agentov se vsakodnevno stopnjujejo:
Njihove prezgodnje trditve so v nekaterih primerih izpodbijali tudi z videoposnetki ali drugimi dokazi, včasih tudi na sodišču. V nekem primeru streljanja v Minnesoti, ki se sicer ni končal s smrtnimi žrtvami, so sodni dokumenti razkrili informacije, da se je incident začel zaradi napačne identitete. Smrt v pripornem centru, ki so jo pri ameriškem ministrstvu za domovinsko varnost opisali kot poskus samomora, je okrožni preiskovalni zdravnik kasneje označil za umor.
1. Alex Pretti naj bi mahal s pištolo
Pri ministrstvu za domovinsko varnost so po incidentu izjavili, da je 37-letni zdravstveni tehnik in vojaški veteran Alex Pretti, na katerega sta streljala dva agenta mejne patrulje, nosil strelno orožje, pri tem pa niso navedli, da je ostalo v toku.
V izjavi so zapisali, da se je Pretti "z devetmilimetrsko polavtomatsko pištolo približal policistom ameriške mejne patrulje" in da je srečanje "bilo videti kot situacija, v kateri je posameznik želel povzročiti čim večjo škodo in pobiti organe pregona". Pomočnik Bele hiše Stephen Miller je na X objavil, da je bil Pretti domači terorist in potencialni morilec.
V torek je Služba za carine in zaščito meje (CBP) po uradni dolžnosti poslala predhodno poročilo, v katerem piše, da sta na Prettija, ki je bil na tleh, streljala dva agenta mejne patrulje. Posnetek incidenta kaže, da je Pretti skušal zaščititi žensko pred nasiljem zveznega agenta, nato so ga napadli še drugi ter ga zbili na tla, razorožili in ubili. Pretti je imel dovoljenje za nošenje pištole, ki pa je med incidentom glede na objavljene posnetke ni potegnil iz žepa.
Videoposnetek srečanja, ki so ga potrdili pri Reutersu, prikazuje Prettija, ki drži mobilni telefon in ne pištole, ko so ga agenti podrli na tla. Videodokazi kažejo tudi, da je policist Prettiju, preden so bili izstreljeni prvi streli, odstranil pištolo z njegovega telesa.
2. Renee Good je bila nasilna izgrednica
Sedemintridesetletno Renee Good, ki jo je 7. januarja ustrelil agent ICE, so na ministrstvu za domovinsko varnost opisali kot nasilno izgrednico, ki je "oborožila svoje vozilo in poskušala povoziti naše policiste". Izjavili so, da je policist, ki jo je ustrelil, "rešil svoje življenje in življenje svojih sodelavcev".
Renee Nicole Good
Posnetki streljanja z več zornih kotov, vključno s posnetkom z mobilnega telefona policista, ki je ustrelil Good, so v nasprotju s temi trditvami, razlagajo pri Reutersu. Posnetki prikazujejo Good v njenem avtomobilu, ko so agenti stekli proti njej, medtem ko je njeno vozilo delno blokiralo cesto.
Eden od agentov, Jonathan Ross, se je postavil blizu sprednjega dela njenega avtomobila, drugi je stal ob oknu na voznikovi strani. Na posnetkih se avtomobil premika naprej, kolesa pa so se obrnila stran od Rossa, ki je izvlekel orožje in trikrat ustrelil Good. Videoposnetek, ki ga je pregledal Reuters, kaže, da sta se Ross in vozilo dotaknila, vendar pa Reuters ni mogel ugotoviti, ali se je Ross dotaknil vozila ali ga je vozilo zadelo.
The ICE officer involved in the fatal shooting of Renee Nicole Good, a 37-year-old mother in Minneapolis, fired the first of three shots as the car moved past him, a Reuters analysis of the available visuals shows https://t.co/x0RVeASeDK
— Reuters (@Reuters) January 9, 2026
Na terenu je bil tistega dne tudi poveljnik ameriške mejne patrulje Gregory Bovino, ki se je med posredovanjem spotaknil in padel v sneg, potem ko je agent ICE ustrelil Renee Nicole Good.
3. Zasledovali so napačno osebo
15. januarja so policisti po navedbah ministrstva za domovinsko varnost v Minneapolisu "izvajali ciljno ustavljanje prometa" za venezuelskega priseljenca Julia Sosa-Celisa, ko je ta s hitrostjo odpeljal, se z avtomobilom zaletel in nato peš pobegnil v stanovanjsko stavbo. Navedli so, da so Sosa-Celis in še dva moška z lopato za sneg in ročajem metle zbili policista ICE, ki ga je zasledoval, kar je sprožilo streljanje.
Sodni dokumenti, ki so jih odpečatili prejšnji teden, razkrivajo drugačno zgodbo. Izjava FBI pod prisego navaja, da so policisti ICE skenirali registrsko tablico, registrirano na drugo osebo, osumljeno kršitve imigracijskega zakona, zaradi česar so pred domnevnim napadom in streljanjem zasledovali napačno osebo. Izjava pod prisego navaja še, da je avtomobil vozil drug moški, ki je bil tudi edini potnik. Dejanski voznik avtomobila, neki drugi venezuelski priseljenec, je avtomobil razbil in pobegnil v stanovanjsko stavbo, kjer je bil Sosa-Celis. V stanovanjski stavbi sta policista ICE, ki je poskušal pridržati voznika avtomobila, on in Sosa-Celis udarila z metlo, tretji moški pa z lopato, preden je policist ustrelil, je še zapisano v izjavi FBI.
FBI
Medtem ko so na ministrstvu za domovinsko varnost naprej trdili, da je policist med zasedo "ustrelil v obrambi, da bi zaščitil svoje življenje", izjava FBI navaja, da sta domnevna napadalca spustila metlo in lopato, ko sta videla policista, ki je potegnil pištolo, ter med streljanjem bežala proti stanovanju.
Policist ICE je Sosa-Celisa ustrelil z razdalje treh metrov, ko je ta bežal, kar kaže, da policist "ni bil v neposredni nevarnosti", še piše v izjavi FBI.
4. Spreminjanje izjav po smrti v priporu
Ko so pri ameriški službi za priseljevanje in carino 3. januarja objavili smrt kubanskega priseljenca Geralda Lunasa Camposa v teksaškem pripornem centru, so zapisali, da je imel zdravstvene težave in da incident preiskujejo.
Washington Post je 15. januarja objavil poročilo, da bo urad okrožnega zdravniškega oglednika El Paso verjetno razsodil, da gre za umor, vzrok smrti pa da je "zadušitev zaradi stiskanja vratu in prsnega koša". Post je navedel tudi pričo, ki je dejala, da so stražarji dušili Lunasa, ki je dejal, da ni mogel dihati. Na ministrstvu za domovinsko varnost so po objavi prispevka dali novo izjavo, v kateri so navedli, da je Lunas poskušal storiti samomor, nato pa se je upiral varnostnikom in umrl. Zdravniški oglednik je prejšnji teden v poročilu navedel, da se je zgodil umor z zadušitvijo zaradi stiskanja vratu in telesa.
Breaking news: The recent death of a detainee at an immigrant detention camp in Texas has been officially deemed a homicide, according to an autopsy report. https://t.co/7xvlcSVXTb
— The Washington Post (@washingtonpost) January 22, 2026
5. Vladne napačne interpretacije
V novembrskem mnenju je zvezni sodnik, ki omejuje uporabo sile agentov ICE v Chicagu, zapisal, da vladne "razširjene napačne predstavitve postavljajo pod vprašaj vse, kar trdijo obtoženci, da počnejo pri svoji opredelitvi" zatiranja.
V enem primeru so na ministrstvu za domovinsko varnost objavili, da so izgredniki obkolili organe pregona in napadli kombi s pridržanimi osebami, srečanje pa se je stopnjevalo, dokler nekdo ni vrgel kamna v poveljnika mejne patrulje Gregoryja Bovina in ga zadel v glavo.
Gregory Bovino
Pet dni pozneje je Bovino na sodišču izjavil, da ga kamen ni zadel, ko je prvič uporabil solzivec. "Skoraj me je zadel," je dejal. Okrožna sodnica ZDA Sara Ellis je povedala, da je Bovino večkrat lagal o tem, zakaj je moral v protestnike vreči solzivec. Ellis je v istem primeru podvomila tudi o trditvah oblasti, da so morale uporabiti solzivec, da bi lahko oktobra zapustile kraj druge operacije. "Vsaka manjša nedoslednost se sešteva in na neki točki postane težko, če ne celo nemogoče, verjeti skoraj vsemu," je dejala sodnica. Na ministrstvu za domovinsko varnost so po razsodbi v izjavi navedli, da se policisti soočajo z "izgredniki, člani tolp in teroristi" ter da so pokazali "neverjetno zadržanost pri izčrpanju vseh možnosti, preden se je uporaba sile stopnjevala".
6. Sodišče ovrglo primer ameriške državljanke, v katero je streljal agent ICE
Z ministrstva za domovinsko varnost so 4. oktobra sporočili, da je bil Broadview, predmestje Chicaga, kjer je center za pridržanje priseljencev, prizorišče spopadov med protestniki v avtomobilih in agenti ICE. Navedli so, da je bila ena od voznic oborožena s polavtomatskim orožjem ter da so bili organi pregona "prisiljeni uporabiti orožje in streljati v obrambi na ameriškega državljana". Agent je petkrat ustrelil ameriško državljanko Marimar Martinez.
Marimar Martinez (na sredini) z družino po izpustitvi iz Metropolitanskega popravnega centra, potem ko so jo ustrelili agenti ICE in jo obtožili napada na zvezne policiste v incidentu v soseski Brighton Park.
Martinez je preživela in bila obtožena oviranja dela zveznega policista s smrtonosnim orožjem. Policist se je kasneje v sporočilih na mobilnem telefonu, ki so jih delili na sodišču, hvalil s svojo strelsko spretnostjo. Odvetnik Martinez Christopher Parente je sodišču povedal, da posnetki s telesne kamere enega od agentov nasprotujejo izjavi ministrstva za domovinsko varnost. 30-letna Martinez je dejala, da je eden od agentov dejansko trčil v njeno vozilo s svojim. Parente je za Reuters povedal, da je Martinez pustila pištolo v torbici na sovoznikovem sedežu in je ni nikoli izvlekla. Na ministrstvu za domovinsko varnost so se zmotili tudi glede lokacije incidenta, ki se je zgodil v chicaški soseski Brighton Park in ne v Broadviewu.
Vladni tožilci so 20. novembra sodišče zaprosili za zavrnitev primera proti Martinez, češ da "pregledujejo nova dejstva in informacije" večmesečne operacije.
Ljudje množično protestirajo. "Prenehajte ubijati in ugrabljati," piše na plakatu.