Trump napoveduje: Dosegli bomo popolno zmago

19.18 Trump napoveduje popolno zmago proti Iranu

Ameriški predsednik Donald Trump je danes zagotovil, da bodo ZDA dosegle popolno zmago nad Iranom. Dodal je, da trenutno premirje "umetno ohranjajo pri življenju", poročajo ameriški mediji.

Trump je v nedeljo iranski predlog za končanje vojne označil za popolnoma nesprejemljiv, televizija ABC pa poroča, da naj bi ga najbolj razjezila zahteva Teherana po odškodnini za vso vojno škodo, ki sta jo od 28. februarja povzročila ZDA in Izrael.

"Dosegli bomo popolno zmago," je napovedal in dodal, da Iran meni, da se bodo naveličali, se začeli dolgočasiti ali pa bodo pod pritiskom. "Vendar ni nobenega pritiska," je izjavil Trump, ki se skupaj s svojo republikansko stranko doma sooča z velikim političnim pritiskom ob naraščanju cen bencina zaradi zaprtja Hormuške ožine. Foto: Reuters

Novinarjem je predsednik sicer zatrdil, da je Iran obljubil vstop ZDA za prevzem obogatenega urana, v predlogu za mir pa je od tega odstopil, poroča ABC. Dodal je, da ZDA zahtevajo jamstva, da Iran še dolgo časa ne bo imel jedrskega orožja in še nekaj malenkosti. "Naš načrt je enostaven: ne smejo imeti jedrskega orožja in tega v pismu niso navedli," je dejal Trump.

"Dosegli bomo popolno zmago," je napovedal in dodal, da Iran meni, da se bo naveličal, se začel dolgočasiti ali pa bo pod pritiskom. "Vendar ni nobenega pritiska," je izjavil Trump, ki se skupaj s svojo republikansko stranko doma sooča z velikim političnim pritiskom ob naraščanju cen bencina zaradi zaprtja Hormuške ožine.

Na vprašanje, ali bo ukinil zvezni davek na bencin, je Trump odgovoril pritrdilno, vendar podrobnosti ni pojasnil. Zagotovil je, da bodo cene nafte in bencina ob koncu sovražnosti, ki jih je njegova vlada že razglasila, padle kot kamen. Zvezni davek na bencin znaša 18,4 centa na galono (3,8 litra), povprečna cena bencina pa je že presegla pet dolarjev na galono.

Trump je sicer do zdaj že večkrat dejal, da so ZDA v vojni, ki ji uradno ne sme reči vojna, ker poteka brez kongresne odobritve, zmagale. Premirje, ki velja od aprila je že enkrat podaljšal, danes pa je dejal, da to premirje umetno ohranjajo pri življenju, kot ko "zdravnik reče, da ima pacient le odstotek možnosti za preživetje".

"Po branju tistih smeti, ki so nam jih poslali, bi premirje označil za najšibkejše doslej. Niti ga nisem prebral do konca," je o iranskem predlogu za mir izjavil Trump, vendar novih napadov na Iran ni napovedal, saj je njegova vlada kongres obvestila, da so sovražnosti z Iranom končane.

O Iranu se je Trump razgovoril na dogodku, posvečenem vladnemu ukrepu za možnost dodatnega zavarovanja za zdravljenje neplodnosti, ki ga je skrajšal z besedami, da ga čakajo generali, s katerimi bo razpravljal o vojni, poroča televizija ABC.

17.13 ZN: Več deset milijonom ljudi zaradi zaprtja Hormuške ožine grozi lakota

Več deset milijonom ljudi grozi lakota, če skozi Hormuško ožino ne bodo kmalu obnovljene pošiljke gnojil, je danes sporočil izvršni direktor Urada ZN za projektne storitve (UNOPS) Jorge Moreira da Silva. Prav tako je opozoril, da bo nadaljevanje krize na Bližnjem vzhodu povzročilo upad kmetijske produktivnosti in strm porast cen hrane.

Moreira da Silva si že več tednov prizadeva prepričati sprte strani, naj omogočijo vsaj nekaj ladjam prehod skozi Hormuško ožino. Foto: Shutterstock

"Imamo le nekaj tednov, da preprečimo to, kar bo verjetno postala ogromna humanitarna kriza. Morda bomo priča krizi, ki bo v lakoto in stradanje pahnila še 45 milijonov ljudi," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Moreira da Silva, ki je tudi vodja delovne skupine ZN, katere cilj je omogočiti pretok gnojil skozi ožino.

Moreira da Silva si že več tednov prizadeva prepričati sprte strani, naj omogočijo vsaj nekaj ladjam prehod skozi Hormuško ožino. Pri tem je poudaril, da bi ZN lahko v sedmih dneh vzpostavili mehanizem za pretok gnojil, vendar bi tudi ob takojšnjem odprtju ožine trajalo tri do štiri mesece, da bi se razmere vrnile v normalo.

"Če ne bomo kmalu ustavili vzroka krize, bomo morali posledice reševati s humanitarno pomočjo," je dejal in opozoril, da bo nadaljevanje krize vodilo do upada kmetijske produktivnosti in strmega porasta cen hrane. Dodal je, da bi že prevoz petih ladij gnojil in sorodnih surovin na dan skozi ožino preprečil krizo za kmete.

Iran od začetka vojne 28. februarja, ki sta jo sprožila ZDA in Izrael, nadzira Hormuško ožino in omejuje trgovsko plovbo. Konflikt je poleg pretoka nafte ohromil tudi transport gnojil. Ožino je namreč v mirnih časih prečkala tretjina svetovnega prometa z gnojili.

10.21 Trump dobil odgovor: "Pravzaprav smo radodarni"

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zavrnil iranski predlog, je Iran dejal, da njihov predlog mirovnega sporazuma Združenim državam ni pretiran, hkrati pa je Washington obtožil, da še naprej postavlja nerazumne zahteve.

Po poročanju iranskih medijev so ključne zahteve Teherana izplačilo odškodnine za vso škodo, povzročeno med vojnimi operacijami, popoln konec ameriške pomorske blokade Hormuške ožine in zagotovilo, da ne bo več napadov, ter odprava vseh sankcij in konec gospodarskega pritiska. "Naša zahteva je legitimna: zahtevamo konec vojne, konec blokade in konec piratstva ter sprostitev iranskega premoženja, ki so ga banke neupravičeno zamrznile pod pritiskom ZDA," je danes dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei Foto: Reuters

Poleg gospodarskih in vojaških zahtev Iran vztraja tudi pri novem varnostnem redu. Baghaei je dejal, da sta v središču iranske ponudbe zagotovitev prostega prehoda skozi strateško pomembno Hormuško ožino in vzpostavitev varnosti v Libanonu.

"Menimo, da je to velikodušna in odgovorna ponudba za regionalno stabilnost," je dodal tiskovni predstavnik. Vendar pa v Washingtonu te zahteve vidijo kot poskus Irana, da narekuje pogoje po vrsti spopadov v Zalivu, kar je Trumpova administracija doslej odločno zavrnila.

6.14 Trump zavrnil iranski predlog 

Iran je prek Pakistana ZDA poslal mirovni predlog, ki za Trumpa ni sprejemljiv, za Iran pa ni sprejemljiv predlog ZDA.

"Pravkar sem prebral odgovor tako imenovanih predstavnikov Irana. Ni mi všeč - POPOLNOMA NESPREJEMLJIVO," je na Truth Social v nedeljo zapisal Trump, ki pa se ni izrekel o tem, ali premirje še velja.

"Nikoli se ne bomo uklonili sovražniku, in če se govori o dialogu ali pogajanjih, to ne pomeni predaje ali umika," pa je na omrežju X objavil predsednik Irana Masud Pezeškian.

Predsednik Irana Masud Pezeškian Foto: Guliverimage

Iranski državni mediji so ameriški predlog za končanje vojne predstavili kot poziv k predaji Teherana, saj naj bi šlo za pretirane zahteve Trumpa, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Na drugi strani naj bi Iran med drugim zahteval popolno oblast nad Hormuško ožino in odpravo sankcij.

Iran grozi s povračilnimi ukrepi v primeru novih ameriških napadov in trdi, da ne bo dovolil plovbe tujih vojaških ladij skozi Hormuško ožino, pa iranske državne medije navaja tiskovna agencija AFP.

Za zdaj uradno niso znane podrobnosti nobenega načrta, znano pa je, da ima Trump doma politične težave zaradi visokih cen bencina.

Iranska televizija je poročala, da želijo konec vojne na vseh frontah, vključno z izraelskimi napadi na Hezbolah v Libanonu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo CBS v nedeljo zatrdil, da se vojna ne more končati, dokler ne bodo odstranjene iranske zaloge obogatenega urana.

Časopis Wall Street Journal je v nedeljo poročal, da je Iran Washingtonu predlagal, da del svojega visoko obogatenega urana razredči, preostanek pa prenese v tretjo državo.

Ob tem zahteva, da se ta uran potem vrne, če pogajanja propadejo ali če Washington kasneje odstopi od sporazuma, kot je Trump storil v prvem mandatu, ko je ZDA enostransko umaknil iz jedrskega sporazuma iz časov predsednika Baracka Obame.

6.12 Zunanji ministri EU o bližnjevzhodnem konfliktu in odnosih z Zahodnim Balkanom

Zunanji ministri EU bodo na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, s kolegi iz šestih zahodnobalkanskih držav pa na neformalnem zajtrku tudi o odnosih s to regijo. Ob robu zasedanja bosta potekala dialog med EU in Sirijo na visoki ravni ter mednarodna konferenca o vračanju ukrajinskih otrok.

Ministri, med njimi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, bodo razpravljali o najnovejšem dogajanju na Bližnjem vzhodu, zlasti v luči konflikta med ZDA in Iranom, pri čemer EU skrbi predvsem dolgotrajna zapora strateško pomembne Hormuške ožine.

Z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho bodo govorili o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Kijev upa na hitro izplačilo 90-milijard evrov vrednega posojila EU, ki so ga države članice po odpravi madžarske blokade dokončno potrdile pred več kot dvema tednoma.

Na neformalnem zajtrku se bodo zunanjim ministrom EU pridružili tudi kolegi iz šestih zahodnobalkanskih držav, pri čemer bo poudarek na krepitvi sodelovanja na področju skupne zunanje in varnostne politike EU.

Predvidena je tudi neformalna razprava s kanadsko zunanjo ministrico Anito Anand o aktualnih zunanjepolitičnih temah.

Ob robu zasedanja bo potekal prvi dialog med EU in Sirijo na visoki ravni po padcu režima Bašarja Al Asada decembra 2024.

Pred dialogom s Sirijo bo v Bruslju potekalo še srečanje mednarodne koalicije o vračanju ukrajinskih otrok, ki so jih ruske oblasti med vojno v Ukrajini odpeljale v Rusijo oziroma na ukrajinska ozemlja pod ruskim nadzorom.

Novice "Dejanja ZDA predstavljajo nevarno eskalacijo. Posledice so možne tudi zunaj Bližnjega vzhoda."

Novice Iran: Vsak napad na iranske tankerje bo vodil v močan napad na ameriško središče