Ši za stabilne odnose z ZDA, Trump napovedal skupno fantastično prihodnost

14.04 Vladajoča koalicija v Izraelu predlaga razpustitev parlamenta in predčasne volitve

Izraelska vladajoča koalicija je v sredo vložila predlog za razpustitev parlamenta, s čimer je odprla pot predčasnim volitvam, je sporočila stranka Likud premierja Benjamina Netanjahuja. Za potezo se je stranka odločila v času, ko se premier spopada z morebitnim razpadom koalicije zaradi vse večjega pritiska ultraortodoksnih strank.

"25. kneset bo razpuščen pred koncem svojega mandata. Volitve bodo potekale na datum, (...) ki ne sme biti določen prej kot 90 dni po sprejetju tega zakona," je zapisano v osnutku zakona, ki ga je objavila stranka Likud.

Po poročanju izraelskih medijev bi lahko o predlogu za razpustitev parlamenta glasovali 20. maja. Parlamentarne volitve so bile sicer prvotno predvidene za 27. oktober.

Poteza za razpustitev parlamenta, ki jo je sprožila Netanjahujeva stranka, prihaja v času, ko se premier spopada z morebitnim razpadom svoje koalicije sredi naraščajoče jeze ultraortodoksnih strank. Obtožujejo ga, da ni izpolnil svoje obljube o sprejetju zakonodaje, ki bi mlade moške iz ultraortodoksne skupnosti trajno oprostila obveznega služenja vojaškega roka.

Več opozicijskih strank je medtem v torek napovedalo, da nameravajo vložiti svoj zakon o razpustitvi parlamenta, vendar je napoved Likuda preprečila to potezo in Netanjahuju omogočila, da prevzame nadzor nad datumom razpisa volitev.

Jair Lapid, vodja opozicijske stranke Ješ Atid, je v odzivu na potezo Likuda zatrdil, da so skupaj s političnimi zavezniki pripravljeni nastopiti na predčasnih volitvah. "Pripravljeni smo skupaj," je v sredo zapisal na omrežju X, pri čemer se je skliceval na svoje zavezništvo Bejahad oziroma Skupaj, ki ga je ustanovil z nekdanjim premierjem Naftalijem Benetom.

Prejšnji mesec sta Lapid in Benet napovedala, da bosta na prihajajočih volitvah nastopila na skupni listi. Oba sta v zadnjih letih večkrat ostro kritizirala Netanjahuja, zlasti njegovo ravnanje v konfliktih v regiji, ki so izbruhnili po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra 2023.

Šestinsedemdesetletni Netanjahu se namerava ponovno potegovati za položaj predsednika vlade. Javnomnenjska anketa izraelske radiotelevizije KAN, objavljena v torek, je stranko Likud po številu sedežev, ki bi jih osvojila na volitvah, uvrstila na prvo mesto z majhno prednostjo nad Bejahadom.

Glede na rezultate ankete bi stranka Likud v knesetu osvojila 26 od 120 sedežev, kar je manj od trenutnih 32, medtem ko naj bi Bejahad osvojil 25 sedežev.

13.30 Netanjahu naj bi med vojno z Iranom obiskal ZAE, Teheran jim očita sodelovanje v vojni

Urad izraelskega premierja Netanjahuja je v sredo poročal o njegovem obisku v Združenih arabskih emiratih (ZAE) po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, kar so danes v ZAE zanikali. Teheran je Emirate danes obtožil aktivnega sodelovanja v vojni, ki so jo ZDA in Izrael proti islamski republiki sprožili konec februarja.

Urad izraelskega premierja je v sredo sporočil, da je Netanjahu Združene arabske emirate skupaj z vojaško delegacijo skrivaj obiskal v času vojne proti Iranu, sprejel pa naj bi ga predsednik Mohamed bin Zajed. Ob tem so zatrdili, da je obisk vodil v "zgodovinski preboj v odnosih" med državama.

V Emiratih so danes te navedbe zanikali kot popolnoma neutemeljene. Sprejeli niso niti Netanjahuja niti vojaške delegacije, je v izjavi zatrdilo zunanje ministrstvo. "Združeni arabski emirati potrjujejo, da so njihovi odnosi z Izraelom javni in se odvijajo v okviru Abrahamovih sporazumov (...), ne pa tajnih in neuradnih dogovorov," so zapisali.

Domnevni obisk je naletel na ostro kritiko Irana. Zunanji minister Abas Aragči je državo obtožil, da igra aktivno vlogo v ameriško-izraelski vojni proti islamski republiki in da je sodelovala tudi v s tem povezanih napadih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v času svojega prvega mandata oblikoval Abrahamove sporazume, ki so normalizirali odnose med Izraelom in več arabskimi državami, vključno z Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in Marokom.

12.55 Trump in Ši: Hormuška ožina mora ostati odprta

Predsednik ZDA Donald Trump in kitajski voditelj Ši Džinping sta se danes v pogovoru ob Trumpovem obisku na Kitajskem strinjala, da mora Hormuška ožina ostati odprta, je sporočila Bela hiša. Srečanje voditeljev so ob tem opisali kot dobro, niso pa omenili vprašanja Tajvana, ki je po Šijevih besedah najpomembnejše, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Predsednik Trump je imel plodno srečanje s kitajskim predsednikom Šijem. Razpravljala sta o načinih za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama," so v Beli hiši sporočili po današnjem srečanju voditeljev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tema pogovorov je bil tudi Bližnji vzhod, pri čemer nekateri analitiki po poročanju AFP menijo, da je vojna z Iranom oslabila Trumpov položaj pred pogovori s Šijem, potem ko je moral predsednik ZDA preložiti obisk, prvotno načrtovan za marec.

"Obe strani sta se strinjali, da mora Hormuška ožina ostati odprta, da se omogoči prost pretok energentov," so navedli v Beli hiši in zatrdili, da tako Peking kot Washington menita, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja.

Ši je po navedbah Bele hiše prav tako izrazil nasprotovanje "militarizaciji" Hormuške ožine in uvedbi pristojbin za prečkanje te ključne pomorske poti. Peking je sicer že večkrat pozval h koncu vojne na Bližnjem vzhodu in čimprejšnjemu odprtju ožine, prek katere tudi Kitajska prejema iransko nafto.

Izjava Bele hiše medtem ne omenja Tajvana, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Ob tem že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA samoupravnemu otoku in meni, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v odnosih med državama.

8.35 Ši posvaril pred konfliktom z ZDA glede Tajvana

Kitajski predsednik Ši Džinping je ob današnjem srečanju z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom posvaril pred možnostjo konflikta z ZDA glede Tajvana in to označil za "najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih", poročanje kitajskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije.

"Če bomo s tem ravnali dobro, lahko dvostranski odnosi ostanejo na splošno stabilni. Če ne bomo ravnali ustrezno, bi lahko državi trčili ali prišli celo v konflikt in porinili celoten kitajsko-ameriški odnos v zelo nevarno situacijo," je glede Tajvana dejal Ši. Dodal je, da je neodvisnost Tajvana v temeljih nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Peking v okviru politike ene Kitajske Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih.

Zunanje ministrstvo na Tajvanu je v odzivu kot "edino tveganje" za mir in stabilnost v regiji označilo kitajske oblasti. V izjavi je kot dokaz izpostavilo "vojaško nadlegovanje" Kitajske in njeno delovanje okrog Tajvana ter v regiji. Tiskovna predstavnica vlade je pred tem zatrdila, da je ameriška stran večkrat potrdila "jasno in trdno podporo Tajvanu".

Foto: Reuters

Z njimi se je po sestanku s Trumpom sestal tudi Xi, ki je dejal, da se bodo vrata Kitajske zanje odprla bolj na široko, ameriška podjetja naj bi imela v državi večje priložnosti.

Glede torkovega sestanka za trgovinska vprašanja pristojnih skupin obeh držav je predsednik Kitajske po poročanju medijev dejal, da je "dosegel v splošnem uravnotežen in pozitiven rezultat". V Južni Koreji sta se sestala finančni minister Scott Bessent in podpredsednik kitajske vlade He Lifeng.

8.15 Ši in Trump po dveh urah končala srečanje

Predsednika ZDA in Kitajske Donald Trump in Ši Džinping sta po dveh urah končala srečanje v Pekingu. Trump si je nato ogledal Nebeški tempelj v kitajski prestolnici, Ši pa se je sestal z voditelji podjetij iz ZDA.

Pogovori med Šijem in Trumpom, ki je pred tem kot zadnji ameriški predsednik Kitajsko obiskal leta 2017, so trajali še enkrat dlje od predvidenega, poročajo tuje tiskovne agencije. Trump si je po pogovorih s Šijem ogledal Nebeški tempelj, starodaven kompleks templjev v državi in pomembno turistično znamenitost. Med fotografiranjem pred poslopji je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede poteka pogovorov odgovoril: "Krasno."

Donald Trump in Ši Džinping pred Nebeškim templjem Foto: Reuters

Zvečer ima na programu državniško večerjo, ki mu jo prireja Ši. Ta se je po sestanku s Trupom sestal z voditelji ameriških podjetij, ki na obisku spremljajo predsednika ZDA. Kot je dejal, se bodo vrata Kitajske zanje odprla bolj na široko, ameriška podjetja naj bi imela v državi večje priložnosti. Dodal je, da podjetja iz ZDA v veliki meri vplivajo na gospodarsko rast Kitajske, od česar imata koristi obe strani, poročanje kitajske tiskovne agencije Xinhua povzema BBC.

7.00 Ši ob sprejemu Trumpa za stabilne odnose z ZDA

Kitajski predsednik Ši Džinping je danes zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času v Pekingu sprejel ameriškega kolega Donalda Trumpa. Poudaril je, da bi morali biti državi partnerici in ne tekmici, saj stabilni odnosi med njima prinašajo koristi za ves svet. Trump je medtem napovedal skupno "fantastično prihodnost", poročajo tuje tiskovne agencije.

"Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet. Sodelovanje koristi obema stranema, medtem ko jima konfrontacija škodi. Morali bi biti partnerji in ne tekmeci," je poudaril Ši in ocenil, da se je svet znašel na novem razpotju.

Trump je medtem izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imel s Šijem, s katerim sta po njegovih besedah do zdaj vedno razrešila nesoglasja. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kadarkoli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost".

Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Obenem Washington po besedah državnega sekretarja Marca Rubia računa tudi na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Trump in Ši sta se rokovala pred Veliko dvorano ljudstva v Pekingu, nato spremljala slovesnost z godbo, vojaškimi enotami in otroki, ki so mahali z zastavicami obeh držav. Preden sta se umaknila na pogovor, sta podala kratki izjavi za javnost.

Trump je lani na uvoz iz Kitajske navil carine, na kar se je Peking odzval s protiukrepi. Strani sta se nato dogovorili za krhko premirje v trgovinski vojni, potem ko je Kitajska ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do njenih redkih zemelj. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je predlagal posebno ameriško-kitajsko trgovinsko komisijo, ki bi sproti razreševala nesoglasja med stranema, poroča televizija CBS.

Trump je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump. V njegovi delegaciji so direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi Elon Musk (Tesla), Jensen Huang (Nvidia) in Tim Cook (Apple). Z njimi se je po sestanku s Trumpom sestal tudi Ši, ki je dejal, da se bodo vrata Kitajske zanje odprla bolj na široko, ameriška podjetja naj bi imela v državi večje priložnosti.

Da je Kitajski prav tako v interesu, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da se ponovno odpre Hormuška ožina, je medtem v pogovoru za televizijo Fox News izpostavil Rubio, ki Trumpa spremlja na obisku. Dejal je, da bodo Pekingu dali jasno vedeti, da njihova morebitna podpora islamski republiki škoduje dvostranskim odnosom.

Obisk morda še najbolj skrbi Tajvan, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja in ne izključuje možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. V Tajpeju se bojijo, da bi lahko Trump ameriško podporo samoupravnemu otoku vključil v pogajanja s Pekingom, še poroča CBS.

6.00 Trump v Pekingu o trgovinskih napetostih in vojni z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump se bo v okviru državniškega obiska v Pekingu danes srečal s kitajskim kolegom Ši Džinpingom. V ospredju dvodnevnih pogovorov bodo napeti trgovinski odnosi med državama, govorila pa bosta tudi o iranski vojni in občutljivem vprašanju Tajvana. To je prvi obisk ameriškega predsednika na Kitajskem v skoraj desetletju.

Trump je v sredo zvečer prispel v Peking, kjer ga bo danes slovesno sprejel predsednik Ši. Sledili bodo pogovori obeh voditeljev, zvečer pa bo še slovesna večerja. Pred koncem obiska bosta imela Trump in Ši v petek delovno kosilo.

Visoko na dnevnem redu pogovorov bo trgovina, ki jo obremenjujejo ameriške carine in kitajski ukrepi. Trump je ob začetku svojega drugega mandata sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko, kar je zaostrilo odnose med velesilama. Trenutno med državama sicer velja trgovinsko premirje.

Druga pomembna tema bo vojna proti Iranu, ki so jo 28. februarja sprožili ZDA in Izrael. Trump bo po napovedih skušal prepričati Peking, naj izvede večji pritisk na Teheran v prizadevanjih za končanje vojne. Trump in Ši naj bi govorila tudi o Tajvanu, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja.

Trumpa na obisku spremlja državni sekretar Marco Rubio, pa tudi delegacija vodilnih predstavnikov ameriških podjetij. Kot je pred obiskom dejal Trump, bo predsednika Ši Džinpinga prosil, naj Kitajsko odpre ameriškim podjetjem.

Novice Savdska Arabija konec marca sprožila več prikritih napadov na Iran

Novice Ameriški mediji: Iran ima še vedno večino svojih raketnih zalog

Novice ZDA za vojno z Iranom do zdaj porabile 29 milijard dolarjev