Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Volitve 2026

Petek,
23. 1. 2026,
6.31

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,91

Natisni članek

Natisni članek

ZDA carine Iran Donald Trump

Petek, 23. 1. 2026, 6.31

1 mesec, 2 tedna

Iran

Trump proti Iranu poslal vojaške ladje: "Morda jih ne bo treba uporabiti"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,91
Donald Trump | Donald Trump vztraja pri 25-odstotnih carinah na izvoz v ZDA iz vsake države, ki bo trgovala z Iranom. | Foto Reuters

Donald Trump vztraja pri 25-odstotnih carinah na izvoz v ZDA iz vsake države, ki bo trgovala z Iranom.

Foto: Reuters

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek novinarjem na letalu Air Force One med vračanjem iz Švice v Washington dejal, da je ukazal premik velike flote vojaških ladij proti Iranu, ki pa jih morda ne bo treba uporabiti. Kot je dejal, je ukrep sprejel za vsak primer, če bo treba ukrepati proti Teheranu zaradi zatiranja protestnikov.

Poudarki dneva:

16.35 Visoki komisar ZN za človekove pravice Iran pozval h končanju nasilja
6.30 Trump proti Iranu poslal vojaške ladje: "Morda jih ne bo treba uporabiti"

16.35 Visoki komisar ZN za človekove pravice Iran pozval h končanju nasilja

Türk je dejal, da so iranske varnostne sile pri nasilnem zatiranju protestov ubile na tisoče ljudi, med žrtvami so tudi otroci. | Foto: Reuters Türk je dejal, da so iranske varnostne sile pri nasilnem zatiranju protestov ubile na tisoče ljudi, med žrtvami so tudi otroci. Foto: Reuters Nasilje nad Iranci ne rešuje problemov v državi, je danes na izrednem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice o razmerah v Iranu dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. Iranske oblasti je pozval, naj končajo "brutalno represijo". Slovenija, ki je od letos članica sveta, je prav tako obsodila nasilje nad protestniki.

Protivladne proteste je Türk opisal kot le "zadnjega v dolgi vrsti iskrenih pozivov iranskega ljudstva k spremembam". Represija nad ljudstvom ne rešuje problemov države, temveč ustvarja razmere za nadaljnje kršitve človekovih pravic, nestabilnost in prelivanje krvi, je opozoril visoki komisar ZN. Türk je dejal, da so iranske varnostne sile pri nasilnem zatiranju protestov ubile na tisoče ljudi, med žrtvami so tudi otroci.

Slovenija, ki je s 1. januarjem postala članica Sveta ZN za človekove pravice in je bila med pobudnicami današnjega zasedanja, je prav tako ostro obsodila uporabo sile nad protestniki v Iranu ter pozvala k spoštovanju človekovih pravic. Slovenski predstavniki so ob tem poudarili pomen zagotavljanja prostega pretoka informacij, vključno z dostopom do interneta, in pozvali iranske oblasti, naj prenehajo z nasiljem in sodelujejo z organi ZN. Svet ZN za človekove pravice je na zasedanju sprejel resoluciji, s katerima je podaljšal mandat neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Iranu in mandat posebnega poročevalca za stanje človekovih pravic v Iranu.

Po podatkih iranskih oblasti, objavljenih v sredo, je bilo med protesti ubitih 3.116 oseb. Toda ameriška organizacija za človekove pravice HRANA je danes po poročanju AFP sporočila, da je doslej potrdila več kot 5.000 smrti. Med mrtvimi je bilo 4.714 protestnikov, 42 mladoletnikov, 207 pripadnikov varnostnih sil in 39 očividcev. Ob tem je HRANA dodala, da preiskuje smrt še 9.787 ljudi.

Čeprav so Iranci sedaj praktično prenehali protestirati, pa se po navedbah Türka brutalnost nadaljuje. Skrbijo ga protislovne izjave iranskih oblasti o tem, ali bodo pridržani protestniki usmrčeni. Vodja iranskega pravosodja je ta teden sicer dejal, da ne bodo popustljivi do na tisoče pridržanih. Türk je ob tem spomnil, da je Iran ena od držav, ki izvede največ usmrtitev. Lansko leto naj bi tam usmrtili najmanj 1.500 ljudi.

Protesti v Iranu, ki so se začeli 28. decembra lani med trgovci v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se do 8. januarja razširili po vsej državi z odkritim nasprotovanjem islamski republiki, oblasti pa so jih nato krvavo zatrle.

6.30 Trump proti Iranu poslal vojaške ladje: "Morda jih ne bo treba uporabiti"

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek novinarjem na letalu Air Force One med vračanjem iz Švice v Washington dejal, da je ukazal premik velike flote vojaških ladij proti Iranu, ki pa jih morda ne bo treba uporabiti. Kot je dejal, je ukrep sprejel za vsak primer, če bo treba ukrepati proti Teheranu zaradi zatiranja protestnikov.

"Imamo ogromno floto, ki se odpravlja v to smer, in morda je ne bo treba uporabiti," je Trump odgovoril na vprašanje o trenutnih razmerah med ZDA in Iranom. "Raje bi, da se ne zgodi nič, vendar jih zelo pozorno spremljamo," je dodal.

Dejal je tudi, da je Iranu, če bi iranska vlada izvršila usmrtitve protestnikov, zagrozil z vojaško akcijo, po kateri bi se zdeli lanski napadi na iranske jedrske objekte kot mala malica, poroča Fox News.

Zatrdil je, da je osebno ustavil poboj 837 večinoma mladih protestnikov v Iranu, ni pa hotel povedati, ali si želi z oblasti odstraniti vrhovnega voditelja Irana ajatolo Alija Hameneja. Pri tem je poudaril, da vztraja pri 25-odstotnih carinah na izvoz v ZDA iz vsake države, ki bo trgovala z Iranom.

Proti Perzijskemu zalivu so iz Južnokitajskega morja v začetku tedna odrinili flota vojaških ladij z letalonosilko Abraham Lincoln in trije spremljevalni rušilci. Flota je trenutno v Indijskem oceanu, poroča Fox News.

Ursula von der Leyen
Novice Evropska komisija predlaga dodatne sankcije proti Iranu
Iran, protestniki
Novice Iranske oblasti naj bi potrdile pet tisoč smrtnih žrtev protestov
Ne spreglejte