Četrtek, 14. 5. 2026, 19.19
4 tedne, 1 dan
Trump povabil Xija na obisk v Belo hišo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,81
Ameriški predsednik Donald Trump je kitajskega voditelja Xi Jinping in njegovo soprogo Peng Liyuan povabil na obisk v Belo hišo, ki bo po Trumpovih besedah potekal 24. septembra.
Prvi dan obiska predsednika ZDA Donalda Trumpa v Pekingu, kjer ga spremlja visoka politična in gospodarska delegacija, je minil v slovesnem in prijateljskem tonu, čeprav med državama ostaja več nerešenih vprašanj. Ena spornejših točk je Tajvan, kar je kitajski voditelj Xi Jinping označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih Kitajske in ZDA.
Kljub odprtim vprašanjem in geopolitičnim napetostim med svetovnima velesilama je bil Trump, ki ga spremlja več ministrov in vodilnih predstavnikov največjih ameriških podjetij, na Kitajskem deležen pompoznega in slovesnega sprejema, poročajo tuji mediji in tiskovne agencije.
Xi je po pogovorih, ki so bili daljši od predvidevanj in so trajali približno dve uri, med drugim poudaril, da bi Kitajska in ZDA morali biti partnerici in ne tekmici, saj da stabilni odnosi med njima prinašajo koristi za ves svet.
Trump, ki je lani v začetku svojega drugega mandata sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in zaostril odnose med velesilama, med katerima sicer trenutno velja nekakšno trgovinsko premirje, pa je med drugim napovedal skupno "fantastično prihodnost".
Predsednik ZDA si je po pogovorih ogledal Nebeški tempelj, starodaven kompleks templjev in pomembno turistično znamenitost. Xi pa se je sestal z voditelji nekaterih največjih podjetij iz ZDA, ki so s Trumpom odpotovali v Peking, med njimi sta bila tudi Elon Musk (Tesla) in Jensen Huang (Nvidia).
Predsednik ZDA si je po pogovorih ogledal Nebeški tempelj, starodaven kompleks templjev in pomembno turistično znamenitost.
Nove priložnosti za ameriško gospodarstvo
Xi je nakazal, da je Kitajska pripravljena širše odpreti vrata za podjetja iz ZDA. Ameriški gospodarstveniki se nadejajo novih priložnosti, Trump pa po navedbah francoske tiskovne agencije AFP upa na sklenitev poslovnih dogovorov na več področjih, vključno s kmetijstvom in letalstvom; med drugim naj bi se obetal kitajski nakup večjega števila Boeingovih letal.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je povedal, da bodo s kitajsko stranjo razpravljali tudi o omejitvah na področju uporabe umetne inteligence.
Po njegovih besedah bosta "svetovni velesili na področju umetne inteligence" začeli pogovore o nadaljnjih korakih pri regulaciji tega hitro rastočega področja, "zlasti zato, da bi preprečili, da bi ti modeli prišli v roke nedržavnim akterjem".
O vojni v Ukrajini in Iranu
Trump in Xi sta govorila tudi o vojni v Ukrajini, razmerah na Korejskem polotoku in na Bližnjem vzhodu, pri čemer nekateri analitiki po poročanju AFP menijo, da je vojna z Iranom oslabila Trumpov položaj, potem ko je moral predsednik ZDA preložiti obisk, prvotno načrtovan za marec.
Vojna v Iranu naj bi bila med osrednjimi temami pogovorov voditeljev, vendar se vsaj za zdaj zdi, da je bila manj izpostavljena od pričakovanj.
Xi je po navedbah Bele hiše izrazil nasprotovanje "militarizaciji" Hormuške ožine in uvedbi pristojbin za prečkanje te ključne pomorske poti. Peking je že večkrat pozval h koncu vojne na Bližnjem vzhodu in čimprejšnjemu odprtju ožine, prek katere tudi Kitajska prejema iransko nafto.
Bessent je menil, da bi Kitajska lahko pritisnila na Iran, naj odpre Hormuško ožino. Iranci pa medtem vztrajajo, da so za blokado ožine odgovorne le ZDA.
Vprašanje Tajvana je najpomembnejše za kitajsko-ameriške odnose
Dan je sicer zaznamovalo Xijevo neobičajno neposredno svarilo pred morebitnim konfliktom z ZDA v zvezi s Tajvanom, ki ga je označil za "najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih". Dodal je, da je neodvisnost otoka v temeljih nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.
Peking v okviru politike ene Kitajske obravnava Tajvan kot del svojega ozemlja in ne izključuje morebitne uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Ob tem že dlje časa ostro kritizira ameriško vojaško pomoč samoupravnemu otoku.
Bela hiša v izjavi po pogovorih med voditeljema ni omenila Tajvana, Bessent pa je v pogovoru za ameriško televizijo CNBC dejal, da Trump "razume občutljivost tega vprašanja", in da bo več o Tajvanu povedal "v naslednjih dneh".
Povabilo v Belo hišo
Xi je ameriško delegacijo zvečer gostil še na svečanem banketu v Veliki dvorani ljudstva v Pekingu in v nagovoru dejal, da lahko uresničevanje napredka Kitajske in vzpostavljanje ponovne veličine Amerike "potekata vzporedno, se dopolnjujeta in prispevata k blaginji celotnega sveta". Odnos med Kitajsko in ZDA je označil za najpomembnejši dvostranski odnos na svetu.
Zbrane je pred večerjo nagovoril tudi Trump, ki je pogovore s Xijem in kitajskimi predstavniki označil za "izjemno pozitivne in produktivne".
Kitajskega voditelja in njegovo soprogo Peng Liyuan je povabil na obisk v Belo hišo, ki bo po Trumpovih besedah potekal 24. septembra. Večerni del današnjega programa pa je predsednik ZDA opisal kot "še eno dragoceno priložnost za pogovor med prijatelji".
Trump in Xi bosta imela v petek še eno dvostransko srečanje in delovno kosilo, nato pa bo predsednik ZDA zaključil svoj drugi državniški obisk na Kitajskem, ki se je začel v sredo zvečer. Pred tem je državo obiskal novembra 2017 med svojim prvim mandatom.
