Sreda, 4. 2. 2026, 16.06
1 mesec
Dogodki v ZDA
Trump podpisal proračunske zakone, delna blokada vlade končana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
Urad za upravo in proračun Bele hiše je agencijam, ki so bile začasno zaprte, naročil, naj začnejo spet normalno delovati, Trump pa je zakone označil za veliko zmago za Američane. Zatrdil je, da gre za fiskalno odgovorne zakone, ki zmanjšujejo zvezno porabo, je poročala televizija ABC.
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek podpisal zakone o nadaljevanju financiranja agencij svoje vlade, potem ko jih je nekaj ur prej tesno z 217 proti 214 glasovom potrdil predstavniški dom kongresa. Delna blokada dela vlade se je tako po štirih dneh končala, poročajo ameriški mediji.
19.33 Trumpova administracija ustanavlja trgovinski blok za kritične surovine
16.03 Trumpova administracija iz Minnesote umika 700 agentov Ice
9.00 Trump pozval republikance, naj pred vmesnimi volitvami prevzamejo nadzor nad glasovanjem
7.40 Trump in Petro potrdila dobro srečanje
6.30 Trump podpisal proračunske zakone, delna blokada vlade končana
19.33 Trumpova administracija ustanavlja trgovinski blok za kritične surovine
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa želi z zavezniki oblikovati nov trgovinski blok za kritične rudnine oziroma redke zemlje, ki so med drugim bistvenega pomena za tehnološki sektor. V Washingtonu danes o tem poteka konferenca s predstavniki 50 držav in EU.
"Želimo oblikovati trgovinski blok med zavezniki in partnerji, ki bo Ameriki zagotovil dostop, hkrati pa razširil ponudbo teh surovin po celotnem območju bloka. Pred nami je priložnost za samozadostnost, da ne bomo nikoli več odvisni od nikogar, razen eden od drugega," je na konferenci, ki jo je organiziral State Department, po poročanju televizije ABC dejal podpredsednik ZDA JD Vance.
Vance je dejal, da so trgovinski spori v zadnjem letu dni razkrili kako zelo odvisne so države od kritičnih rudnin, nad katerimi ima skoraj popoln nadzor Kitajska. Trump je lani začel uvajati višje carine na uvoz iz vsega sveta, še posebej je trgovinske odnose zaostril s Kitajsko, ki je med drugim odgovorila z omejevanjem ameriškega dostopa do kritičnih rudnin.
"Mislim, da smo se v zadnjem letu mnogi na težak način naučili, kako zelo so naša gospodarstva odvisna od teh ključnih rudnin," je dejal Vance na konferenci, ki se je udeležujejo predstavniki evropskih zaveznic ZDA, EU in držav iz Azije in Afrike.
Srečanje poteka v času napetosti med Washingtonom in glavnimi zavezniki zaradi Trumpovih ozemeljskih ambicij - od Grenlandije do Kanade - in njegovih potez za uveljavljanje nadzora nad venezuelsko nafto in nad drugimi državami.
Konferenca kaže, da si ZDA vseeno želijo ohraniti oziroma ustvariti zavezništva na področjih, ki so v njihovem interesu. V nasprotju z dosedanjimi potezami ameriške vlade je dobila tudi podporo demokratskih politikov, saj se v ZDA zavedajo, kako pomemben je dostop do teh surovin za razvoje visoke tehnologije in nacionalno varnost.
Trumpova vlada je v začetku tedna naznanila, da po vzoru naftnih ustvarja zaloge kritičnih rudnin in redkih zemelj z desetimi milijardami dolarjev posojila od Ameriške izvozno-uvozne banke ter dvema milijardama dolarjev zasebnega kapitala.
Poleg tega je prejšnji teden izvedla tudi četrto neposredno naložbo države v ameriškega dobavitelja kritičnih rudnin, ko je podjetju USA Rare Earth odobrila 1,6 milijarde dolarjev v zameno za delnice. Pentagon je medtem v zadnjem letu porabil skoraj pet milijard dolarjev za spodbujanje pridobivanja teh surovin.
Trumpova vlada ukrepe sprejema zato, ker Kitajska nadzira 70 odstotkov svetovnega rudarjenja redkih zemelj in 90 odstotkov njihove predelave. Med ZDA in Kitajsko trenutno sicer vlada krhko trgovinsko premirje, tudi omenjene omejitve na področju kritičnih surovin je Kitajska lani jeseni za eno leto odložila.
16.03 Trumpova administracija iz Minnesote umika 700 agentov Ice
Vodja ameriškega urada za meje Tom Homan je danes sporočil, da bodo iz ameriške zvezne države Minnesota umaknili 700 zveznih agentov za priseljevanje. Umik bo po njegovih besedah začel veljati takoj, ni pa navedel, ali bodo agenti Službe za priseljevanje in carine (Ice) odšli iz Minneapolisa, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po Homanovih besedah bo po odhodu 700 zveznih agentov v Minnesoti ostalo še približno dva tisoč agentov Ice. Lokalnim oblastem se je zahvalil za sodelovanje.
"Želimo doseči, da bo naša operacija učinkovitejša in pametnejša. Ne bomo se predali," je še poudaril Homan, ki na podlagi odločitve predsednika ZDA Donalda Trumpa vodi operacije Ice v Minnesoti. Dodal je, da ne bo odšel iz Minneapolisa, dokler se situacija ne reši.
9.00 Trump pozval republikance, naj pred vmesnimi volitvami prevzamejo nadzor nad glasovanjem
Ameriški predsednik je v ponedeljek pozval republikance, naj pred novembrskimi vmesnimi volitvami "prevzamejo nadzor" nad glasovanjem v zveznih državah, kjer po njegovih besedah niso sposobni izvesti svobodnih in poštenih volitev. Demokrati so kritični, češ da gre za nov poskus vplivanja Bele hiše na izid volitev v kongres.
Po ameriški ustavi so za zvezne volitve v posameznih zveznih državah pristojne države v skladu z zakoni, ki jih sprejme zvezni kongres.
"Če država ne more izvesti volitev, mislim, da bi morali ljudje za menoj nekaj ukreniti," je v ponedeljek med nastopom v podkastu dejal Trump nekdanjemu namestniku direktorja FBI Danu Bonginu. Po njegovih besedah bi morali republikanci prevzeti nadzor nad volitvami na "15 krajih", ni pa navedel, kje. Ob tem je ponovil neresnične trditve, da je predsedniške volitve leta 2020 izgubil zaradi volilnih prevar.
Vodja republikanske večine v senatu John Thune je Trumpovo idejo zavrnil že v ponedeljek.
Demokrati menijo, da gre za nov poskus Bele hiše za vplivanje na izid kongresnih volitev novembra, na katerih ankete napovedujejo poraz republikancev zaradi nezadovoljstva Američanov s Trumpom in njegovimi politikami, poroča televizija ABC.
Republikancem je najprej spodletel poskus pridobitve dodatnih kongresnih sedežev s prerisovanjem meja volilnih okrožij v konservativnih državah, saj so to potem storili tudi demokrati v svojih državah, v Indiani pa so se Trumpu uprli celo republikanci.
Tulsi Gabbard
Kot del prizadevanj za volilne poneverbe demokrati jemljejo tudi nedavno racijo FBI ob prisotnosti nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti ZDA Tulsi Gabbard na sedežu volilne komisije v okrožju Fulton v zvezni državi Georgia. V njej so zaplenili volilne podatke iz leta 2020, ko je Trump v tem okrožju tesno izgubil proti demokratskemu tekmecu Joeju Bidnu.
Okrožje napoveduje tožbo za vrnitev podatkov, demokrati pa menijo, da bo Trump sedaj – potem ko mu to ni uspelo s tožbami takoj po volitvah 2020 – uspel "najti" glasove, ki bi mu prinesli zmago, je poročal MS NOW. Demokrati zahtevajo tudi preiskavo ravnanja Gabbard v Georgii med racijo, češ da je kot direktorica za obveščevalne dejavnosti v zvezi z volitvami pristojna le za preprečevanje vpletanja iz tujine, je poročala televizija CNN.
7.40 Trump in Petro potrdila dobro srečanje
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek po srečanju s kolumbijskim kolegom Gustavom Petrom novinarjem povedal, da sta se zelo dobro razumela in sta presegla težaven začetek njunega odnosa. Med drugim sta po njegovih besedah govorila o sodelovanju v boju proti proti mamilom.
Trump je na skupni novinarski konferenci dejal, da sta se "zelo dobro razumela", kolumbijskega predsednika pa je opisal kot "krasnega".
Tudi Petro je srečanje opisal kot pozitivno. Po obisku Bele hiše, ki je sledil mesecem zaostrene retorike, je levi politik Trumpa opredelil kot iskrenega in dejal, da želi sodelovati z ZDA pri spremembah načina nadzora nad proizvodnjo kokaina.
Trumpu je prav tako predlagal možnost skupnega ukrepanja Kolumbije in Venezuele proti zadnji večji kolumbijski oboroženi gverilski skupini Nacionalna osvobodilna vojska (ELN), ki deluje na meji med Kolumbijo in Venezuelo.
Napetosti med državama so se začele lani, ko je Petro zavrnil sprejem izgnanih migrantov iz ZDA, Trump pa mu je zagrozil s sankcijami in kolumbijskega voditelja razglasil za trgovca z mamili. ZDA so potem oktobra lani uvedle sankcije proti Petru in njegovi družini.
ZDA so v začetku leta napadle Venezuelo in zajele predsednika Nicolasa Madura, kar je Petro kritiziral, Trump pa je začel glasno namigovati, da lahko kaj podobnega izvedejo tudi v Kolumbiji.
Po njunem telefonskem pogovoru 7. januarja pa je Trump napovedal srečanje. "Po tem, kar se je zgodilo v Venezueli, je postal veliko bolj prijazen," je konec tedna novinarjem o Petru povedal Trump, navaja televizija ABC.
Petro je bil pred novinarji zelo kritičen do Urada ZN proti mamilom in kriminalu (Unodc), ki je poročal, da se je proizvodnja kokaina v Kolumbiji v zadnjih dveh letih povečala za 65 odstotkov. "Že več kot desetletje so številke Unodc grozne," je novinarjem dejal Petro.
Dejal je tudi, da bo po vrnitvi v domovino sprožil pobudo, ki bo pomagala kmetom v oddaljenih območjih, da nehajo delati za preprodajalce mamil in uporniške skupine, ki imajo dobiček od trgovine s kokainom. Trumpu je tudi predlagal, naj ZDA vlagajo v projekte obnovljive energije v severni Kolumbiji, nakar bi lahko izvažali elektriko v sosednjo Venezuelo, poroča ABC.
Glede trgovine z mamili je poudaril potrebo po pregonu resničnih mamilarskih kraljev, ki niso tisti, ki nosijo orožje v džunglah Kolumbije. "Glavni prebivajo v Dubaju, Madridu in Miamiju. Ameriške agencije se zavedajo njihovega obstoja, jaz pa sem njihova imena osebno posredoval predsedniku Trumpu," je dejal.
Trumpa je tudi prosil, naj dovoli objavo vseh ameriških obveščevalnih poročil o nasilnih dogodkih v preteklosti Kolumbije. Med drugim si želi objave podatkov o umoru političnega voditelja Jorgeja Eliecerja Gaitana 9. aprila 1948 in zavzetju vrhovnega sodišča novembra 1985, poroča ABC.
6.30 Trump podpisal proračunske zakone, delna blokada vlade končana
Že lani je bilo potrjenih šest zakonov o proračunski porabi za razna ministrstva, tokrat jih je bilo prav tako do konca proračunskega leta 30. septembra potrjenih še pet, zakon o financiranju ministrstva za domovinsko varnost pa ima rok trajanja le do 14. februarja.
Demokrati in republikanci se morajo do takrat dogovoriti o spremembah ravnanja in postopkov agentov za priseljevanje in carine (ICE), sicer bodo demokrati porabo ponovno blokirali. Tokratna, že druga blokada financiranja v času Trumpovega drugega mandata je trajala le štiri dni.
Chuck Schumer
Vodja senatne manjšine demokrat Chuck Schumer je dejal, da bodo kmalu predstavili zelo resen in podroben predlog o reformah ministrstva za domovinsko varnost v skladu z osnutkom, ki so ga že pripravili.
Demokrati so ob blokadi porabe zaradi nasilja in smrti dveh ljudi med protesti proti pregonu priseljencev v Minnesoti zahtevali, da agenti ICE nosijo telesne kamere, izvajajo aretacije in preiskave le s sodnimi nalogi, prenehajo nositi maske in še nekatere druge spremembe.
Predsednik predstavniškega doma kongresa republikanec Mike Johnson je novinarjem povedal, da bi bila morebitna nova demokratska blokada financiranja ministrstva za domovinsko varnost zaman, saj da so proračunsko vrečo napolnili že lani z zakonom o davčnih olajšavah.
Prizadete bi bile po njegovih besedah med drugim agencije, ki posredujejo v naravnih nesrečah in skrbijo za varnost na letališčih. ICE je lani za letos dobil 75 milijard dolarjev (63 milijard evrov), kar je največ doslej.
