Torek, 14. 7. 2026, 19.19
3 tedne, 2 dneva
Bližnji vzhod
Trump: ZDA ne bodo zaračunavale pristojbin za plovbo skozi Hormuško ožino #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,38
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so že tretjo noč zapored uspešno izpeljali novi napad na Iran, ki je trajal kar pet ur. "Med peturno operacijo so ameriške sile uspešno napadle vojaške cilje po vsem Iranu, vključno z mesti Bušehr, Čabahar, Jask, Konarak, Abu Musa in Bandar Abas," so zapisali v objavi na omrežju X. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v ponedeljek zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za opravljanje vloge "varuha ožine" poplačane z zaračunavanjem 20-odstotne pristojbine za povračilo stroškov, je danes sporočil, da je ožina odprta za ves ladijski promet, razen za tistega, ki je povezan z Iranom.
17.57 Trump: ZDA ne bodo zaračunavale pristojbin za plovbo skozi Hormuško ožino
16.55 Netanjahu Iranu ob morebitnem napadu zagrozil z močnim odgovorom
13.10 Kitajska poziva Iran in ZDA k vzpostavitvi varne plovbe v Hormuški ožini
13.00 V Iranu usmrtili dva moška, obsojena članstva v teroristični skupini
11.38 Libanon in Izrael na novih pogovorih v Rimu
6.31 Trump napovedal blokado Hormuške ožine, ZDA izvedle močan napad
17.57 Trump: ZDA ne bodo zaračunavale pristojbin za plovbo skozi Hormuško ožino
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v ponedeljek zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za opravljanje vloge "varuha ožine" poplačane z zaračunavanjem 20-odstotne pristojbine za povračilo stroškov, je ameriški predsednik danes sporočil, da je ožina odprta za ves ladijski promet, razen za tistega, ki je povezan z Iranom. Namesto plačila te dajatve Trump od zalivskih držav pričakuje sklepanje trgovinskih in naložbenih sporazumov, je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
"Na podlagi zelo produktivnih pogovorov z bližnjevzhodnimi voditelji sem se odločil, da 20-odstotno pristojbino za povračilo stroškov ZDA nadomestim s trgovinskimi in naložbenimi sporazumi, ki jih bodo različne zalivske države sklepale z ZDA. Te naložbe bodo OGROMNE, a hkrati izjemno dobre zanje in njihovo prihodnost," je zapisal Trump. S kom natanko je govoril, ni navedel.
"Amerika ponovno ZMAGUJE, zmaguje kot še nikoli doslej," je zapisal in dodal: "Dnevi, ko je Iran ubijal stotine tisoče ljudi, vključno z 52.000 protestniki, so MIMO in kar je najbolj pomembno, IRAN NE BO NIKOLI IMEL JEDRSKEGA OROŽJA."
Ameriška mornarica naj bi danes v skladu s Trumpovim ukazom ob 22. uri po srednjeevropskem času ponovno vzpostavila blokado iranskih pristanišč.
Iransko vojaško poveljstvo je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vztrajalo, da Teheran ZDA ne bo dovolil vmešavanja v Hormuško ožino, ki je svetovno pomembna plovna pot za izvoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva.
Poveljstvo je hkrati države v Perzijskem zalivu posvarilo pred morebitnim sodelovanjem z Washingtonom.
16.55 Netanjahu Iranu ob morebitnem napadu zagrozil z močnim odgovorom
Če bo Teheran izvedel nov napad na Izrael, bo odgovor slednjega veliko močnejši, kot mu je bil Iran priča po zadnjem napadu na Izrael, je danes v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju X, zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
"Ne računaje na to, da bo vse ostalo mirno, če nas napadete," je Netanjahu v videoposnetku sporočil iranskim voditeljem, poroča britanski BBC.
"Dnevi, ko nas nekdo napade in jim ne vrnemo z dvojno mero, so mimo," je zatrdil izraelski premier in dodal, da bodo tako ravnali z vsakim, ki bi jim utegnil škodovati.
Netanjahu je videoposnetek objavil po tem, ko so ameriške sile že tretjo noč zapored napadle cilje v Iranu, na kar se je islamska republika odzvala z napadi na ameriške vojaške cilje v bližnjevzhodnih državah.
13.10 Kitajska poziva Iran in ZDA k vzpostavitvi varne plovbe v Hormuški ožini
Kitajska je danes pozvala ZDA in Iran, naj ponovno zagotovita varno plovbo skozi Hormuško ožino. ZDA in Iran se kljub nedavno sklenjenemu memorandumu o soglasju ne moreta dogovoriti o upravljanju te ključne pomorske poti, prek katere Kitajska prejme velik delež svojega uvoza nafte, v zadnjih dneh pa so se razmere še zaostrile.
"Čimprejšnja ponovna vzpostavitev normalnega in varnega prehoda skozi ožino je želja celotne mednarodne skupnosti," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian. Dodal je, da si bo Peking še naprej prizadeval za normalizacijo razmer v zvezi s Hormuško ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hormuška ožina je ena od najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, prek katere se je pred začetkom vojne, ki sta jo proti Iranu konec februarja sprožila Izrael in ZDA, stekala približno petina vseh svetovnih zalog nafte. Največja uvoznica nafte prek Hormuške ožine je bila prav Kitajska, njen uvoz nafte pa je junija po današnjih podatkih, na katere se sklicuje Reuters, dosegel najnižjo raven v skoraj desetih letih.
Hormuška ožina je ena od najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, prek katere se je pred začetkom vojne stekala približno petina vseh svetovnih zalog nafte.
Kitajska je po začetku vojne proti Iranu hitro omejila uvoz nafte zaradi naraščajočih cen. Pri blaženju posledic potencialne krize se zanaša na strateške naftne rezerve – Peking se je odločil, da bo gorivo zadržal za domači trg, medtem ko strm padec porabe goriva po skokovitem zvišanju cen nafte kaže tudi, da lahko Kitajska ob še vedno naraščajočem ogromnem številu električnih vozil preživi tudi z manj nafte.
Zmanjšanje kitajskega uvoza surove nafte je pripomoglo k ublažitvi pomanjkanja v drugih državah v vzhodni Aziji, ki pa se prav tako zanašajo na uvoz nafte prek Hormuške ožine in bi še vedno lahko utrpele hude posledice, če ladijski promet skozi ožino ne bo kmalu stekel.
Zadnje napovedi predsednika ZDA pri tem ne vzbujajo upanja. Ameriška mornarica naj bi danes v skladu z njegovim ukazom ob 22. uri po srednjeevropskem času ponovno vzpostavila blokado iranskih pristanišč, medtem ko se med Teheranom in Washingtonom znova zapleta. Trump je v ponedeljek zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za to plačane, saj bodo postale "varuhinje ožine". Iran pa je odgovoril, da nikakor ne bo dopustil vmešavanja v upravljanje z ožino, kjer se medtem nadaljujejo spopadi med stranema.
13.00 V Iranu usmrtili dva moška, obsojena članstva v teroristični skupini
Iranske oblasti so danes z obešanjem usmrtile dva moška, ki sta bila obsojena zaradi članstva v teroristični skupini Islamska država (IS) in oboroženega upora proti državi, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP poročala iranska državna tiskovna agencija Mizan.
Moška so obesili po končni sodbi vrhovnega sodišča in v skladu s pravnim postopkom, je zapisala agencija. Dodala je, da sta moška načrtovala teroristične operacije v Iranu. Na spletni strani sodišča datuma njunega prijetja niso navedli, prav tako niso navedli datuma sodnega postopka proti njima, poroča AFP.
Skupina IS je v zadnjih nekaj letih priznala številne napade na Iran. Po podatkih organizacij za človekove pravice, med katerimi je tudi Amnesty International, Iran izvrši največ smrtnih kazni na svetu, takoj za Kitajsko. Oblasti so sicer od začetka vojne na Bližnjem vzhodu pospešile izvrševanje smrtnih kazni, dodaja AFP.
11.38 Libanon in Izrael na novih pogovorih v Rimu
Pogajalci Libanona in Izraela so danes na ameriškem veleposlaništvu v Rimu pod okriljem ZDA nadaljevali pogajanja o končanju konflikta. Današnji pogovori so bili konstruktivni, je za nemško tiskovno agencijo dpa ocenil vir iz libanonske vlade. Pogajanja se bodo nadaljevala še v sredo.
"Krog pogajanj v Rimu je bil konstruktiven in za jutri bo naš cilj razprava o konkretnih datumih za izraelski umik z vsaj dveh pilotnih območij," je dpa povedal vir iz libanonske vlade.
Pogajanja med Libanonom in Izraelom se nadaljujejo, medtem ko se razmere na Bližnjem vzhodu v zadnjih dneh znova zapletajo z novimi ameriškimi napadi na Iran in iranskimi protinapadi na ameriške vojaške cilje v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovor, ki so ga predstavniki oblasti Libanona in Izraela po petih krogih pogajanj ob posredovanju ZDA sklenili 26. junija, naj bi končal spopade med Izraelom in gibanjem Hezbolah. Vendar pa šiitsko gibanje zavrača vsakršne dogovore in pogajanja, dokler izraelske sile zasedajo libanonsko ozemlje in še naprej izvajajo napade na jugu Libanona.
Dogovor sicer predvideva, da bi se izraelska vojska postopoma umaknila z zasedenih ozemelj na jugu Libanona, nadzor nad temi območji pa bi prevzela libanonska vojska, medtem ko bi se gibanje Hezbolah razorožilo.
Ta proces naj bi se začel z umikom izraelskih sil iz dveh t. i. pilotnih območij. Libanonsko predsedstvo je v ponedeljek sporočilo, da je svojo delegacijo v Rimu pooblastilo, da "zahteva takojšen začetek umika izraelskih sil iz obeh pilotnih območij, še preden se začnejo kakršne koli nadaljnje razprave".
Po besedah libanonskega diplomatskega vira, ki je seznanjen z vsebino pogovorov, je "libanonska vojska pripravljena postopoma prevzeti nadzor nad območji, s katerih se bo izraelska vojska umaknila". O tem so se konec tedna že pogovarjali predstavniki libanonskih in ameriških sil, navaja AFP.
Izrael medtem vztraja, da je pripravljen na umik, vendar le ob pogoju, da na območjih, s katerih se umika, ne bo nikakršne prisotnosti Hezbolaha. Želijo tudi zagotovila, da bo libanonska vojska na jugu države ob meji z Izraelom vzpostavila nevtralizirano območje, kamor se Hezbolah ne bo vrnil.
Spopadi med Izraelom in Hezbolahom so znova izbruhnili v začetku marca, potem ko je Izrael skupaj z ZDA konec februarja sprožil vojno proti Iranu, libanonsko šiitsko gibanje pa je z napadi na Izrael podprlo Iran.
Kljub mirovnemu dogovoru med Izraelom in Libanonom, ki sta ga strani sklenili konec junija, se napadi izraelske vojske na jugu Libanona niso ustavili.
Od začetka marca je bilo v izraelskih napadih na jugu Libanona po podatkih oblasti v Bejrutu ubitih več kot 4300 ljudi.
6.31 Trump napovedal blokado Hormuške ožine, ZDA izvedle močan napad
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so že tretjo noč zapored uspešno izpeljali novi napad na Iran, ki je trajal kar pet ur. "Med peturno operacijo so ameriške sile uspešno napadle vojaške cilje po vsem Iranu, vključno z mesti Bušehr, Čabahar, Jask, Konarak, Abu Musa in Bandar Abas," so zapisali v objavi na omrežju X. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem napovedal, da ZDA ponovno uvajajo blokado Hormuške ožine, ta pa bo začela veljati 14. julija ob 16. uri po vzhodnem času.
Nove napade so ZDA izvedle zgodaj zjutraj po evropskem času, pomenijo pa nadaljnjo zaostritev razmer med vpletenima država.
Iranska vojska je v odgovor napadla ameriško vojaško infrastrukturo v Bahrajnu. Po njihovih navedbah so bili tarča napada skladišče orožja, center za satelitske komunikacije in stavba, v kateri so nastanjeni ameriški vojaki. Bahrajnsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so se ponoči oglasile sirene za opozarjanje pred zračnim napadom.
V Manami, prestolnici Bahrajna, so zgodaj zjutraj prestregli iranski dron.
Napadli so tudi cilje v drugih zalivskih državah. Združeni arabski emirati so sporočili, da sta bila v iranskih raketnih napadih v Hormuški ožini zadeta dva tankerja, pri čemer je bil ubit en član posadke, osem pa je ranjenih. Kot je sporočilo njihovo obrambno ministrstvo, sta ladji zadeli dve raketi med plovbo v teritorialnih vodah Omana, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Jordanska vojska je medtem sporočila, da je prestregla in sestrelila štiri rakete, ki so v zračni prostor Jordanije priletele z iranskega ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iranska revolucionarna garda je sicer danes pozvala Jordanijo, naj konča vojaško sodelovanje z ZDA, češ da bi takšen korak pripomogel k obnovitvi regionalne varnosti, ter dodala, da Iran do jordanskega ljudstva ne goji sovraštva, poroča dpa. Obenem je potrdila, da je davi z balističnimi raketami napadla letalsko oporišče v državi, ki da ga je ameriška vojska uporabljala za izvedbo napadov na Iran.
Ameriški predsedniki Donald Trump je pred tem napovedal, da bodo ZDA ponovno uvedle pomorsko blokado, ki bo ladjam preprečila vplutje v iranska pristanišča in izplutje iz njih. Blokada začne veljati 14. julija ob 16. uri po vzhodnem času. Hkrati je Trump izjavil še, da bodo ZDA zahtevale 20-odstotno pristojbino za zagotavljanje varnega prehoda tovornih ladij, vendar ni pojasnil, na kaj se ta odstotek nanaša oziroma kako bi sistem deloval.
Iranci so v odzivu na Trumpovo napoved dejali, da je Hormuška ožina del njihovega ozemlja, zato nadaljnjega ameriškega vmešavanja ne bodo več tolerirali.
