Sobota, 29. 8. 2026, 9.32
2 tedna, 4 dni
Svarilo glede dogajanja v Nemčiji: Tega ni bilo od konca druge svetovne vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,60
Stranka AfD, ki že ima močno vlogo tudi v zveznem parlamentu, je v zadnjih mesecih začela pridobivati podporo še na zahodu Nemčije, kar je bilo prej bolj ali manj omejeno na bivše vzhodnonemške dežele.
Krepitev podpore skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) tudi na zahodu Nemčije in možnost, da stranka na volitvah v Saški - Anhaltu čez en teden osvoji absolutno večino, kar bi bil popolnoma nov politični element v nemški politični kulturi po drugi svetovni vojni, je nekaj, s čimer se bosta morala spopasti tako nemška politika kot družba, meni slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič.
Nemčija je skoraj ves čas v predvolilni kampanji
Zaradi razdeljenosti Nemčije na zvezne dežele in posledično pogostih volitev je država skoraj ves čas v predvolilni kampanji, pred nizom jesenskih pa dodatnemu vznemirjenju botruje predvsem konstanten vzpon podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo, je vzdušje v državi pred volitvami septembra v zveznih deželah Saška - Anhalt in Mecklenburg - Predpomorjansko ter v Berlinu opisala Polak Petrič.
Slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič.
Poudarila je, da je AfD, ki že ima močno vlogo tudi v zveznem parlamentu, v zadnjih mesecih začela pridobivati podporo še na zahodu Nemčije, kar je bilo prej bolj ali manj omejeno na bivše vzhodnonemške dežele.
Temu se pridružuje še možnost, da stranka v Saški - Anhaltu dobi celo absolutno večino, kar pa bi bil po njenih besedah popolnoma nov politični element v nemški politični kulturi po drugi svetovni vojni.
To kaže na to, da fenomen, ki je prisoten tudi v drugih evropskih državah, v katerih se krepita evropski skepticizem in protimigrantski sentiment, ni nekaj, iz česar je Nemčija izvzeta, je dejala.
Vodja skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Alice Weidel (levo) je v intervjuju za nemško televizijo ZDF Heute napovedala, da bo njena stranka v primeru vstopa v zvezno vlado zahtevala izstop Nemčije iz evroobmočja in schengna, zaprtje nacionalnih meja in strožjo migracijsko politiko.
"Jasno je, da gre za vznemirljivo, nepredvidljivo stanje. To za Nemčijo ni nekaj novega, ampak se bo država morala s tem spopasti," je prepričana.
Napovedali so izstop iz schengna in ukinitev evra
Glede določenih napovedi AfD, na primer glede izstopa iz območja schengna in območja z evrom, je dejala, da je v politiki izrečenega marsikaj.
"AfD je tipična stranka, ki je do zdaj ves čas delovala v opoziciji. Ko se bo morda zgodilo, da bo kje prevzela tudi kakšno izvršilno funkcijo, (...), je vprašanje, kaj se bo dejansko realiziralo," je dejala. Po njenem mnenju panika ni potrebna. Spomnila pa je, da zaradi požarnega zidu, ki pomeni, da druge demokratične stranke zavračajo sodelovanje z AfD v vladi, o tej možnosti številni ne želijo govoriti.
Veleposlanica se je v Sloveniji mudila na letnem posvetu diplomacije, ki ga je tokrat prvič gostil zunanji minister Tone Kajzer. Ta je po nastopu mandata na svojo prvo pot v tujino odšel prav v Nemčijo, kar Polak Petrič veseli.
Slovenski zunanji minister Tone Kajzer.
Nemčija je za Slovenijo izrednega pomena
Kot je dejala, je to tudi odraz tega, da sta nemško ministrstvo za zunanje zadeve in minister Johan Wadephul takoj po imenovanju nove vlade povabila ministra Kajzerja v Berlin.
"To ne pomeni samo, da je za Slovenijo Nemčija izrednega pomena, tako politično kot gospodarsko in varnostno, ampak tudi da Nemčija razume, da je ta del vzhodne, srednje Evrope za njo, če želimo reči, najpomembnejši del sveta, v katerem ima vitalne interese in se tega vedno bolj zaveda," je dejala.
Uspešnost gospodarskega sodelovanja med državama pripisuje temu, da je to tako razvejano na različna področja in ni osredotočeno zgolj na eno proizvodnjo oziroma industrijo.
Glede spreminjanja gospodarskega okolja v Nemčiji ob prihodu novih tehnologij in izzivov je po njenem prepričanju za slovensko diplomacijo in veleposlaništvo, ki ga vodi, trenutno najpomembnejše, da jim uspe prepoznati tiste možnosti in nove priložnosti, ki bi jih slovenska podjetja lahko našla v Nemčiji.
"Tukaj gre predvsem za obrambno industrijo, digitalizacijo, nove tehnologije, fuzijo," je dejala, medtem ko so po njenih besedah na tradicionalnih področjih, kot sta avtomobilska industrija in strojništvo, navezave narejene že desetletja in preboj ni tako pomemben.
Dodaja še, da ne bi smeli pozabiti, da Nemčija nista samo deželi Bavarska in Baden-Württemberg, na kateri je osredotočeno slovensko gospodarstvo. "Okrepiti moramo promocijo Slovenije v bivših vzhodnonemških deželah, predvsem na Saškem," je še dejala.
