Ponedeljek, 23. 2. 2026, 12.48
2 meseca, 3 tedne
Sporočilo ukrajinskega vojaka s fronte: Ta vojna bo trajala še dolgo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,62
Vojna v Ukrajini traja že štiri leta. Že nekaj časa potekajo pogovori oziroma mirovna pogajanja, toda ukrajinski vojaki na fronti niso tako optimistični glede skorajšnjega konca vojne. Na fotografiji: ukrajinski vojak v jarku na fronti v regiji Zaporožje. Fotografija je bila posneta februarja 2024.
Le malo ukrajinskih vojakov mirovna pogajanja z Rusijo vidi kot resnično možnost za Ukrajino. Novice o morebitnem premirju med ljudmi, ki živijo daleč za frontno črto, ustvarjajo iluzijo, ki pa ima le malo skupnega s tem, kar se dogaja na bojišču, trdi ukrajinski vojak Kostjantin Hončarov.
Kostjantin Hončarov se v ukrajinski vojski bori od leta 2022. Je tudi novinar nemškega medija Deutsche Welle (DW). Ob četrti obletnici vojne (ta se je začela z ruskim napadom na Ukrajino 24. februarja 2022) piše o razmerah na fronti in svojih pogledih na mirovna pogajanja.
"Še danes ne razumem, zakaj se je ta vojna začela"
"Če sem iskren, še danes ne razumem, zakaj se je ta vojna začela, zakaj se nadaljuje in kako se bo morda končala – kdaj in za kakšno ceno. Nisem se odločil za vojno in nihče me ni tja poslal. Zame je vojna nekaj arhaičnega, vrnitev k logiki surovega nasilja v času, ko človeštvo sicer govori o kolonizaciji Marsa," piše Hončarov, ki se bojuje v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine.
Pravi, da se ukrajinski vojski ni pridružil, ker bi čutil kakšen občutek dolžnosti, njegova odločitev je povezana z željo, da ne bo objekt, ampak subjekt zgodovine. Da ne bo zgolj žrtev okoliščin.
Bolečina zaradi mrtvih prijateljev
"Sčasoma je vojna zame izgubila abstraktnost in postala globoko osebna. Postala je že rutina, del mojega vsakdana. Pri sebi ne opažam nobenih globokih psiholoških sprememb – morda zato, ker so se že zgodile in preprosto postanejo navada. Ne morem si več predstavljati, kako bi bilo živeti drugače."
Medtem ko so številni ukrajinski vojaki izčrpani in utrujeni zaradi bojev na frontni črti, pa je v Ukrajini število moških, oproščenih vojaške službe, že več kot milijon, trdi Hončarov. Na fotografiji iz leta 2022: ukrajinski vojaki na oklepniku.
Občuti bolečino zaradi prijateljev, ki se ne bodo nikoli vrnili, in zaradi uničenih krajev svoje preteklosti. Vidi, kaj se dogaja v mestih na fronti. Še posebej pa ga skrbi, ko je napaden Kijev. Po vsakem obstreljevanju pošlje SMS svojim najdražjim ter jih sprašuje, kako so ter ali imajo elektriko in ogrevanje.
Težave na fronti, ki se kopičijo že leta?
"Ljudi ne uničujejo samo boji. Kljub vsem razpravam o širokem uveljavljanju tehnologije v sodobnem vojskovanju so v vojski še vedno težave, ki so se kopičile čez leta. In te težave danes začenjajo ljudi na fronti lomiti hitreje kot sovražnik," trdi Hončarov.
Po njegovih besedah se množično dezerterstvo v vojski ni pojavilo, ker bi vojaki nenadoma postali strahopetci ali nehali biti domoljubi. Razlog je v tem, da so ljudje v enotah na fronti preprosto dosegli konec svojih zmogljivosti – fizično in psihično.
Vojaki morajo dolgo preživeti v jarkih
"Scenarij je vedno enak. Enota se ne umakne na počitek. Čas, preživet v jarkih, se razteza do nečloveških razsežnosti. Okrepitve bodisi ne prispejo bodisi niso pripravljene na to, kar jih čaka. Potem ko sem bil pozimi 2023 ranjen in evakuiran, je v jarkih ostalo le pet tovarišev iz mojega voda, ki je prvotno štel 30 mož. Drugi so bili do takrat že ranjeni ali ubiti."
Hončarov graja t. i. gasilsko taktiko, ko ukrajinsko poveljstvo na fronto pošilja vojake brez izkušenj s pehotnim vojskovanjem na fronti, kot so na primer vojaki, ki so prej iz zaledja obstreljevali rusko vojsko. Na fotografiji: ukrajinski vojak pri minometu.
Hončarov omenja tudi rešitve v slogu t. i. gasilske taktike. Namesto pehotnih vojakov z izkušnjami na fronto pošiljajo voznike, kuharje, vojake, ki so prej iz zaledja streljali z minometi ali upravljali protiletalske topove, ter vojake iz oskrbovalnih enot. Od njih se pričakuje, da bodo držali fronto, namesto tega pa so ranjeni, ubiti ali dezertirajo.
Droni, ki letijo nad t. i. območjem smrti
"Človeška odpornost ima svoje meje. Če bi bile rotacije redne, če bi se osebje menjavalo pogosteje in če bi bili delovni pogoji vsaj nekoliko bolj humani, ne bi bili priča trenutnim razmeram na frontnih črtah. Pogosto zahtevamo, da so vojaki junaki, a pozabimo jim dati priložnost, da so včasih preprosto vojaki – usposobljeni, opremljeni z vsem, kar potrebujejo, in vsaj malo spočiti."
Hončarov opozarja zlasti na široko in množično uporabo dronov, ki so zapletli rotacije vojakov na fronti. Napredovanje na sprednje položaje na frontni črti in umik z njih skozi t. i. območje smrti, ki se zdaj razteza že kilometre za fronto, je treba izvajati kot ločeno posebno operacijo s podrobnim načrtovanjem poti.
Zakaj ukrajinski vojski primanjkuje vojakov?
Hončarov trdi tudi, da obrambne črte na fronti ne drži tehnologija, kot je uporaba brezpilotnih letalnikov, ampak vojaki v jarkih. "Prihodnost države je neposredno odvisna od tega, kako dolgo lahko tam ostanejo in so bojno pripravljeni. In takšnih ljudi katastrofalno primanjkuje."
Kljub uveljavljanju novih tehnologij v vojskovanju, kot so brezpilotni letalniki, je uspeh Ukrajine na fronti še vedno odvisen od tega, ali pehotni vojaki v jarkih zdržijo ruske napade, trdi Hončarov. Po drugi strani pa ruski droni na t. i. območju smrti za frontno črto zelo otežuje zamenjavo izčrpanih ukrajinskih vojakov na fronti. Na fotografiji: ukrajinski vojak z dronom.
"Nisem strokovnjak za ključno infrastrukturo ali za ocenjevanje vojaške sposobnosti. Ko pa število moških, oproščenih vojaške službe, že preseže milijon in vidiš skupino mestnih delavcev v starosti za nabor, ki dneve preživljajo z barvanjem majhnega mostu v zaledju, se ne moreš znebiti občutka, da je nekaj narobe s pravično porazdelitvijo ljudi," opozarja Hončarov.
Ali pogajanja o koncu vojne le ustvarjajo iluzijo?
V tem kontekstu se pogovori o mirovnih pogajanjih vojakom slišijo zelo drugače kot civilistom. Le redki izmed vojaškega osebja, s katerim se pogovarja Hončarov, pogovore vidijo kot resnično možnost za Ukrajino. Novice o morebitnem premirju ustvarjajo le iluzijo, ki ima malo skupnega s tem, kar se dogaja na bojišču.
"Za ljudi daleč od frontnih bojnih linij lahko novice o srečanjih pogajalcev dajejo vtis, da se je nekakšen mirovni proces že začel – kot da je rešitev konflikta bližje, kot je bila včeraj. Tako se ustvarja občutek določene prelomnice – koraka k miru ali vsaj prekinitvi ognja. Toda za tiste, ki so neposredno v območju spopadov, se nič ne spremeni: topništvo še naprej strelja, napadi se nadaljujejo, brezpilotni letalniki letijo in ljudje umirajo."
Kdaj bo konec vojne?
Na koncu Hončarov za DW še zapiše, da si resnično želi, da bi se motil in da se želi čim prej vrniti k svoji družini: "Toda trenutna realnost je takšna, da se bo ta boj vlekel še dolgo."
