Torek, 10. 3. 2026, 4.00
1 mesec
O kritikah, zahvalah in obsežni operaciji vrnitve skoraj tisoč Slovencev
Natalia Al Mansour o reševanju Slovencev: Spali smo po dve uri, telefoni so zvonili noč in dan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,06
Veleposlanica Natalia Al Mansour je za Siol podrobno opisala, kako je potekala vrnitev skoraj tisoč Slovencev iz krizne regije.
"Varnostne razmere so se iz ure v uro spreminjale. Dogovor, ki je veljal ob desetih dopoldne, ob dveh ni veljal več," je za Siol povedala veleposlanica Republike Slovenije v Abu Dabiju Natalia Al Mansour. Po izbruhu konflikta na Bližnjem vzhodu so na slovenskem veleposlaništvu pomagali organizirati vrnitev skoraj tisoč Slovencev domov. V pogovoru je razkrila, kako je potekala zahtevna operacija, od kod so prihajale kritike in kakšne so trenutno razmere v regiji.
Kako zahtevna je organizacija poti za ljudi, ki so obtičali in ne morejo domov?
Prva dva dni nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo in kako hudo bo. Bilo je ogromno ljudi, več kot tisoč slovenskih državljanov, ki jih je bilo strah in so klicali na pomoč. Ni šlo za repatriacijo v običajnih razmerah. Prve dni sva na veleposlaništvu delali sami s kolegico Tatjano Ikić, potem smo dobili še pomoč dveh prostovoljcev, Alenke Kolbe in Blaža Žličarja, Slovencev, ki živita v Abu Dabiju. Veliko so nam pomagali tudi veleposlaništvo v Kairu in naš častni konzul v Savdski Arabiji. Iz Dohe v Savdsko Arabijo nam je pomagal še en Slovenec, Tomi Jagarinec.
Lokalni zaposleni, ki govorijo angleško in arabsko, nam namreč niso mogli pomagati pri dvigovanju telefonov.
Na klice in sporočila smo odgovarjali 24 ur na dan, spali smo po dve uri na noč.
Po izbruhu konflikta so na veleposlaništvu sodelovali pri organizaciji devetih repatriacijskih letov.
Ste potrebovali kakšna posebna dovoljenja za organizacijo poletov?
Seveda. Vedno potrebujemo dovoljenja za vse polete, ki niso redni. Prve dni je bil pri nas zračni prostor popolnoma zaprt. Enako tudi v Katarju, kjer so ga šele danes (pogovor je bil opravljen v ponedeljek, 9. marca, op. a.) odprli. Deloma ostaja zaprt v Bahrajnu in Kuvajtu, zato smo se morali lotiti reševanja prek meje. Prva dva repatriacijska leta sta šla prek Omana, zato smo potrebovali dovoljenja tudi za premik tako velikega števila ljudi naenkrat v tujo državo.
Katere so bile ključne stvari, na katere ste morali biti pozorni, da ste lahko potnike spravili varno domov?
To je bila res obsežna operacija. Najprej smo se povezali s svojim ministrstvom za zunanje zadeve, predvsem s konzularnim sektorjem in konzularno krizno celico. Na tem mestu moram poudariti njihovo izjemno podporo. Povezali smo se s kabinetom predsednika vlade in drugimi vladnimi službami, da smo dobili vse odobritve. Informacije smo zbirali tudi prek diplomatskega zbora, predvsem EU, povezali smo se z lokalnimi oblastmi.
"Tudi ko smo bili na primer že dogovorjeni, da bo letalo priletelo ali pa da se bo premaknilo, se je nekje zaprl zračni prostor in je ta možnost obstala."
Varnostne razmere so se iz ure v uro spreminjale in tudi nek dogovor, ki je veljal mogoče ob desetih dopoldne, ob dveh ni mogel več veljati, ker so prileteli novi droni, bombe in je bilo treba zračni prostor zapreti. Spremembe so bile nenehne, saj so se nam zapirale nekatere in odpirale druge poti. Spreminjali so se podatki o potnikih. Bilo je ogromno ljudi za našo majhno ekipo, ki je poskušala vse opraviti.
Kakšni so bili odzivi ljudi? Se vam je kdo zahvalil?
Na splošno so bili ljudje veseli, da lahko grejo domov. Niso pa bili vsi zadovoljni s hitrostjo pridobivanja odgovorov, kar razumem. Sami smo se v tistih trenutkih odzvali tako, kot smo v danih izrednih razmerah najbolje zmogli in znali. Bilo je ogromno klicev, e-pošte, komunikacije prek različnih kanalov, težko je bilo uskladiti vse sezname, saj so nekateri poslali svoje podatke tudi po petkrat. Veliko ljudi pa se je zahvalilo za pomoč. Ko so videli, da sem bila sama pred 300 ljudmi in so videli, kako skušam skupine spraviti na letala, so razumeli položaj.
Zadnje potnike sta na Brniku pozdravila tudi predsednik vlade Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon.
Bilo je tudi nekaj kritik glede prostih sedežev na letalih.
Letalske družbe so nam določile omejitve, koliko sedežev na poletu lahko napolnimo. Delali so daljše poti, zato so morali prilagajati število potnikov, da je letalo lahko doseglo cilj, in nismo smeli napolniti čisto vseh sedežev. Takšna so bila določila letalske družbe.
Nekateri so trdili, da sploh niso bili na seznamih za odhod.
Dogajalo se je, da so nekateri različno razumeli, kaj pomeni seznam. Nekateri, ki so iskali pomoč, so menili, da so bili samo s poizvedovanjem samodejno uvrščeni na sezname za naslednji odhod. Ocenjujem, da je bil tu največji šum v komunikaciji. Delali smo prioritetno listo in skušali domov najprej spraviti najbolj ranljive skupine in najmlajše. Marsikomu sem pojasnjevala, da je v danem položaju težje družinam s triletnim otrokom, ki se ob vsakem poku trese, kot pa mlademu človeku brez otrok.
Je bilo res nekatere strah do te mere, da niso želeli na polet?
Drži, zato sem prosila pilota, da potnikom pojasni pot in potek poleta, da so se lahko pomirili. To so bili ljudje, ki so bili že 40 ur na poti, ljudje z majhnimi otroki, in jih je bilo res strah. Razumela sem jih. Tudi sama sem mama. Soočeni smo bili s pokanjem vsepovsod in naš cilj je bil, da ljudi čim prej spravimo domov.
Zelo, zelo, zelo sem ponosna, da smo bili med prvimi, ki smo začeli repatriacijo. Smo tudi prvi, ki smo veliko večino naših ljudi spravili na varno.
Načrtujete še kakšne repatriacijske lete?
Ta trenutek ne načrtujemo novih letov iz Združenih arabskih emiratov ali iz te regije, saj se ponovno vzpostavljajo komercialni poleti, pa tudi zato, ker je velika večina slovenskih turistov, ki so bili tukaj v regiji, že odšla. Naše državljane zdaj priključujemo na polete drugih evropskih držav, nekateri pa so se znašli po svoje.
Večina slovenskih rezidentov ostaja v Emiratih? Kaj pa vi?
Tu je skoraj 800 slovenskih rezidentov, nekaj se jih je vrnilo domov, večina pa je ostala, saj imajo tu službo in dom. Jaz in moja ekipa ostajamo tu in delamo normalno naprej.
"Naše delo še ni končano, še vedno delamo, še vedno ostajajo Slovenci, ki potrebujejo pomoč. Zdaj se osredotočamo na nudenje druge konzularne pomoči. Tu imamo še vedno zelo veliko število slovenskih državljanov, ki bivajo v Emiratih. Nadaljujemo politične in ekonomske odnose, čeprav je zadnje morda ta trenutek res malce bolj v ozadju."
Kakšne so trenutno razmere pri vas?
Varnostne razmere so žal nespremenjene. Še vedno se soočamo z napadi. Danes smo se morali že dvakrat umakniti na varno. Tu pravih zaklonišč ni. Umaknemo se v garažo ali najnižje, kolikor je mogoče. Slovenske državljane opozarjamo, naj ostanejo v notranjosti, upoštevajo navodila lokalnih oblasti in ostanejo na varnem. Upamo, da se varnostne razmere ne bodo poslabšale.
Kaj bi svetovali Slovencem, ki želijo potovati v to regijo oziroma so trenutno tam?
Torej tistim, ki so trenutno v regiji, svetujemo, naj ostanejo na varnem. Tisti, ki se želijo vrniti, naj poskušajo to storiti čim prej, saj so letalske povezave vzpostavljene. Če imajo težave, naj nas kontaktirajo, pomagali bomo, kolikor je mogoče. Tistim, ki bi želeli potovati, predlagamo, da za zdaj odložijo to pot, dokler se varnostne razmere ne stabilizirajo.
