Ponedeljek, 15. 6. 2026, 18.12
3 tedne, 6 dni
Skrivnostno izginotje naftnih milijard. To je znano.
Venezuela bi morala zaradi nafte plavati v denarju, a je revna država.
Venezuelska valuta hitro izgublja vrednost, inflacija se pospešuje, gospodarska proizvodnja slabi in ameriški dolarji postajajo redki. In vsi s sprašujejo, kje je denar, ki ga Venezuela dobi s prodajo svoje nafte v tujino.
V začetku letošnjega leta, 3. januarja, so ameriške sile v bliskoviti vojaški akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Dotedanja podpredsednica Delcy Rodriguez je postala vršilka dolžnosti predsednice države, dejansko pa je država postala nekakšen ameriški protektorat.
Kaj se dogaja v državi, ki je v senci vojne proti Iranu?
Ker je 28. februarja ameriški predsednik Donald Trump skupaj z Izraelom napadel Iran (verjetno tudi opogumljen z uspehom svoje bliskovite vojaške akcije proti Venezueli), se je Venezuela premaknila v senco bližnjevzhodne vojne.
Kaj se zdaj dogaja v državi, ki ji je od leta 2013 do letošnjega 3. januarja vse manj demokratično in vse bolj avtoritarno vladal chavist Maduro?
Je to začetek politične otoplitve?
Kot piše britanski medij The Guardian, se je po padcu Madure zagotovo začela politična otoplitev. Podobe Madure na zidovih so bile prebarvane, njegovi portreti so bili tiho odstranjeni iz nekaterih vladnih pisarn, tuji novinarji pa so prvič po volitvah leta 2024 lahko vstopili v državo.
Na oblasti v Caracasu je Delcy Rodriguez, ki je nekdanja sodelavka zajetega predsednika Nicolasa Madura. Vse kaže, da je sklenila dogovor z Washingtonom: venezuelska nafta v zameno za ohranitev oblasti. Za zdaj nič ne kaže, da bodo v Venezueli zelo kmalu nove demokratične volitve.
Številne politične zapornike so izpustili, disidenti pa so se pojavili iz skrivališč ali vrnili iz izgnanstva, da bi nadaljevali prizadevanja za prehod države nazaj v demokracijo.
Kdaj bodo v Venezueli demokratične volitve?
Toda poleg navdušenja in optimizma obstajata tudi zmedenost in zaskrbljenost zaradi dejstva, da Madurov padec ni privedel do popolne spremembe režima ali demokratizacije, temveč do nenavadnega zbliževanja med avtoritarnimi zavezniki padlega diktatorja in njihovimi dolgoletnimi sovražniki v Washingtonu, piše The Guardian.
Trump je Rodriguezovo večkrat pohvalil kot odlično partnerico, medtem ko nova venezuelska voditeljica ni dala nobenega namiga, da prihajajo nove volitve. "Ne vem, nekoč," je odvrnila, ko so jo nedavno vprašali, kdaj bi lahko bile volitve.
Venezuelsko gledališče absurda?
Eden od tujih diplomatov v Caracasu je britanskemu mediju glede nenavadnega dogajanja v Venezueli in sodelovanja med Trumpom in venezuelsko oblastjo dejal, da je to gledališče absurda.
Analitiki pravijo, da poroka iz koristoljubja med Washingtonom in Caracasom izvira iz Trumpove želje po dostopu do ogromnih venezuelskih naftnih rezerv in po nekakšni zunanjepolitični zmagi sredi poloma v Iranu ter iz odločenosti Rodriguezove, da ohrani oblast in reši politično gibanje, ki ga je socialist Hugo Chavez ustanovil pred več kot 25 leti.
Kaj se dogaja z venezuelsko nafto?
Ker je Venezuela država z največjimi ocenjenimi zaloge nafte na svetu in ker je bil nadzor nad venezuelsko nafto eden od pomembnih vzgibov za ameriško vojaško posredovanje, se seveda postavlja vprašanje, kaj je z venezuelskim naftnim bumom.
Venezuelski ekonomist Ricardo Hausmann, ki je bil v 90. letih preteklega stoletja venezuelski minister za gospodarsko načrtovanje in član uprave venezuelske centralne banke, v svojem komentarju, objavljenem na spletni mnenjski strani Project Syndicate, piše, da se je proizvodnja nafte v Venezueli povečala, čeprav le nekoliko.
Zakaj Venezuela na plava v naftnih dolarjih?
Konec lanskega leta so Venezuelci črpali 908 tisoč sodčkov na dan, aprila letos pa 1,03 milijona sodčka na dan. Ker ZDA dejansko nadzorujejo prihodke države od nafte, je cena venezuelske surove nafte – ki se je nekoč zaradi ameriških sankcij prodajala z velikimi popusti – zdaj zaradi iransko-iraške vojne bistveno bližje visokim mednarodnim cenam.
V prvih mesecih po Madurovem padcu se je črpanje nafte le malenkostno povečalo (verjetno bodo potrebne dodatne naložbe v obnovo naftne infrastrukture, da se bo ta izrazito povečala). Tudi venezuelsko gospodarstvo je še vedno v upadu, inflacija se povečuje, venezuelska valuta bolivar pa izgublja vrednost.
Teoretično bi morala Venezuela plavati v dolarjih, piše Hausmann in se ob tem sprašuje, ali je res tako. Makroekonomski podatki namreč kažejo povsem drugačno sliko kot zmagoslavne izjave iz Caracasa in Washingtona.
Venezuelska valuta izgublja vrednost, gospodarstvo upada, inflacija narašča ...
Od Madurove odstavitve se je uradni menjalni tečaj znižal za več kot 70 odstotkov. V istem obdobju se je menjalni tečaj ameriškega dolarja na vzporednem trgu dvignil s 585 bolivarjev na več kot 730. To je kar 32-odstotna premija nad uradnim tečajem.
"To še zdaleč ni naftni razcvet. Ko države doživijo povečanje izvoznih prihodkov, pritečejo tuje valute in valute se običajno stabilizirajo ali zvišajo. Vendar pa se Venezuela giblje v nasprotni smeri: njena valuta hitro izgublja vrednost, inflacija se pospešuje, gospodarska proizvodnja slabi in dolarji postajajo redki," piše Hausmann, ki od leta 2000 živi v ZDA.
Kje so venezuelski naftni dolarji?
Glede vprašanja, kje so torej venezuelski petrodolarji oziroma naftni dolarji, Hausmann odgovarja, da tega zunaj ožjega kroga okoli Trumpa in Rodriguezove nihče ne ve.
To pomanjkanje preglednosti je postalo odločilna značilnost novega venezuelskega gospodarstva. Prihodki od venezuelske nafte se zdaj stekajo na račune, ki jih upravlja ameriško ministrstvo za finance pod vodstvom ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, brez kakršnegakoli javnega računovodstva o zneskih ali o tem, kako se ta sredstva uporabljajo.
Ima Bela hiša operativni nadzor nad venezuelsko nafto?
Edina izjema je bila februarja letos, ko je bil Rubio pod pritiskom kongresa prisiljen razkriti prenos 500 milijonov dolarjev (431 milijonov evrov) prihodkov od nafte v Venezuelo. Vendar je ta znesek le delček tega, kar bi moral izvoz nafte države dejansko ustvariti. Od takrat niso bili objavljeni nobeni nadaljnji podatki, poudarja Hausmann.
Kot ugotavlja Hausmann, se zdi, da je operativni nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem nakopičen v Beli hiši, pri čemer ima osrednjo vlogo Trumpov na novo ustanovljeni Nacionalni svet za energetsko prevlado (NEDC).
Sumljiva sprememba venezuelske zakonodaje
"Že ime jasno pove, katere so prioritete ameriške vlade: Venezuela se ne obravnava kot projekt demokratične obnove, temveč kot strateški energetski vir, ki služi ameriški moči. V političnih sistemih, ki temeljijo na dostopu do ekonomskih rent, pomanjkanje preglednosti ni slabost, temveč strukturna značilnost," pojasnjuje ekonomist.
Operativni nadzor nad venezuelsko nafto ima verjetno Bela hiša. Prihodki od venezuelske nafte se zdaj stekajo na račune, ki jih upravlja ameriško ministrstvo za finance pod vodstvom ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, brez kakršnegakoli javnega računovodstva o zneskih ali o tem, kako se ta sredstva uporabljajo.
Nova venezuelska zakonodaja o nafti, zemeljskem plinu in rudarstvu, ki naj bi bila pripravljena s precejšnjo udeležbo ZDA in jo je parlament naglo sprejel, venezuelski vladi daje izjemno diskrecijsko pravico pri strukturiranju pogodb. Konkurenčne razpise nadomeščajo individualno dogovorjeni sporazumi z minimalnimi zahtevami glede nadzora in razkritja.
Odpoved zahtevam za uvedbo demokracije v zameno za nafto?
Kot piše Hausmann, že krožijo govorice, da so si Trumpovi zaupniki zagotovili ugodne sporazume pri črpanju venezuelske nafte. ZDA so se tako dejansko odpovedale zahtevam po političnih in državljanskih svoboščinah v Venezueli v zameno za dostop do venezuelske nafte.
Zdi se, da ista logika ureja nastajajoče prestrukturiranje dolga Venezuele. Ta ne poteka v okvirih Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ampak neposredno med zasebnimi upniki (skladi) in Venezuelo. To bi lahko še povečalo venezuelski dolg.
Nobenih zahtev Washingtona po novih volitvah
Kot še piše Hausmann, Washington od nove venezuelske oblasti ne zahteva razpisa novih volitev, imenovanja neodvisne volilne komisije ali ponovnega odprtja sistema registracije volivcev za milijone Venezuelcev, ki živijo v tujini.
Prav tako se ne trudi ravno veliko za zagotovitev varne vrnitve izgnane opozicijske voditeljice in Nobelove nagrajenke za mir Marie Corine Machado.
Represija v Venezueli ne popušča, trdi Hausmann
Po besedah Hausmanna ni znakov, da bi represija oblasti v Caracasu popuščala. Pri tem se sklicuje na podatke venezuelske organizacije za človekove pravice Foro Penal, ki pomaga žrtvam samovoljnega pridržanja in njihovim družinam. Ta organizacija trdi, da je za zapahi še vedno 473 političnih zapornikov. Od Madurovega zajetja je bilo zaradi političnih razlogov domnevno pridržanih več kot 80 ljudi.
Primer Victorja Huga Quera Navasa še najbolj izstopa. Navasa so aretirali januarja lani. Njegova družina ga je večkrat poskušala najti, a so jo šele prejšnji mesec obvestili, da je julija prejšnjega leta umrl v priporu. Do danes za to ni pojasnila in nikogar niso preganjali za njegovo smrt.
Naraščanje nelagodja med Venezuelci
To delno pojasnjuje naraščajoče nelagodje med venezuelskim prebivalstvom. Mnogi se bojijo, da država drvi proti novemu statusu quo, v katerem so volitve, obnova državnih institucij in demokratične reforme odložene za nedoločen čas, ker preveč močnih akterjev izkorišča obstoječi sistem.
Omenjeno pomanjkanje preglednosti zagotavlja politično preživetje venezuelskih vladajočih elit in odpira poslovne priložnosti za njihove ameriške kolege. Rezultat je presenetljivo prekrivanje interesov: venezuelski oblastni krogi prejemajo politično podporo in mednarodno zaščito, medtem ko so dobro povezani akterji v ZDA dobili privilegiran dostop do naftnih rezerv in donosnih finančnih poslov.
Skupno bogatenje Trumpovih privržencev in novih oblastnikov v Caracasu?
Medtem ko se Trumpovi privrženci in predstavniki nove venezuelske oblastne strukture bogatijo, se venezuelska valuta sesuva, cene naraščajo in navadni Venezuelci so prisiljeni nemočno opazovati, kako si drugi delijo njihovo državo med seboj, še piše Hausmann.