Torek, 12. 5. 2026, 14.20
1 mesec
Sindikati napovedali ukrepe: To je zakon za razkroj Slovenije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,88
Predstavniki sindikalnih central so danes na skupni novinarski konferenci v Ljubljani predstavili aktivnosti, ki jih načrtujejo po sprejetju interventnega zakona za razvoj Slovenije. Zakonu so ostro nasprotovali že med parlamentarnim postopkom, zdaj pa so napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. V Levici se bodo pridružili sindikalnim centralam pri zbiranju podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, je danes povedal sokoordinator stranke Luka Mesec. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, bodo šli v ustavno presojo zakona, je napovedal.
DZ je v ponedeljek s 47 glasovi za in 35 proti sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga predlagali trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resni.ca. Gre za zakonski omnibus, ki posega v več zakonov. Med drugim prinaša uvedbo razvojne kapice pri 7.500 evrih bruto plače ter nekatere sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, znižanje DDV za nekatera osnovna živila, ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, odpravlja pa tudi prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, ter prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.
SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati: Gre za nujne ukrepe
Stranke nastajajoče koalicije – SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati – trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.
Stranke odhajajoče koalicije so opozorile, da bo zakon prinesel za milijardo evrov javnofinančnega izpada. Tudi sindikati svarijo, da prinaša velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega.
Sindikati: Naša dolžnost je, da ubranimo socialno državo
Predstavniki sindikalnih central so zato danes zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Prepričani so, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če DZ referenduma ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani v imenu reprezentativnih sindikalnih central opozoril, da je bil zakon v ponedeljek v DZ sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu.
"To je zakon za razkroj Slovenije, ki na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj"
Kot je poudaril, novi predpis, ki so ga imenovali zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo. "Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj," je prepričan.
"Napovedani so že pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in preostali rezi v proračun in prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejetju takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep," je podčrtal.
Sindikalne centrale so v nasprotovanju zakonu enotne, po njegovem sprejetju pa jim, kot so bili prepričani vsi prisotni sindikalisti, ne preostane drugega, kot da zaženejo zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Pred novinarji so že prispevali svoje podpise. Zbiranje bo trajalo teden dni, sedmi dan morajo biti vloženi v DZ, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40 tisoč podpisov podpore za razpis referenduma.
Če bo DZ vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma – zakon namreč vsebuje tudi davčne določbe –, se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
V Levici se pridružujejo zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu
V Levici se bodo pridružili sindikalnim centralam pri zbiranju podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, je danes povedal sokoordinator stranke Luka Mesec.
Referendumsko odločanje o zakonu je "edini način, da vsi tisti, ki jih trenutna oblast ignorira, noče slišati ali pa naravnost derogira, končno pridejo do besede skozi javno razpravo", je v izjavi za medije v Ljubljani dejal Mesec.
"To pomeni, da večina, ki nastaja v parlamentu, misli, da ima sama izključno pravico upravljati in voditi državo. Vendar je to, kako se je lotila vodenja države s tem zakonom, eklatanten primer, kako se države ne vodi," je dodal Mesec.
Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, je Mesec napovedal ustavno presojo zakona. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče referendum dovolilo. Ustava namreč določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Namen te varovalke je omogočiti stabilizacijo javnih financ prek sprememb zakonodaje, je poudaril.
"Ta zakon pa ima ravno obratni namen. Javnih financ ne stabilizira, temveč z dodatno milijardo evrov minusa v proračunu in socialnih blagajnah prinaša demontažo javnih financ. Če bo ustavno sodišče bralo, kaj je namen te varovalke, na katero se sklicujejo, in kakšne so posledice tega zakona, bomo zelo hitro ugotovili, da sta to diametralno nasprotni zgodbi," je dejal.
Znova je poudaril, da ne gre za interventni zakon, saj v njem ni nobenega nujnega ukrepa za naslavljanje prihajajoče krize. "Še manj je razvojen, saj bo deloval ravno obratno. Gre za zakon, ob katerega se bo razvoj Slovenije spotaknil, ker vrta več kot milijardno luknjo v proračun, in to v času, ko se horizont pred nami oblači," je dejal.
Zakon po njegovih besedah srednjemu razredu ne bo prinesel nobene koristi. Tudi sicer bo pomagal le enemu odstotku najbolje plačanih, lastnikom nepremičnin in izvajalcem zasebnih zdravstvenih storitev.
Mesec: To je zakon, ki bo koristil izključno najbogatejšim slojem prebivalstva
"To je zakon, ki bo koristil izključno najbogatejšim slojem prebivalstva, državo in njene blagajne pa bo opustošil. Opustošil bo proračun, opustošil bo zdravstveno blagajno in – kar je najbolj kritično – opustošil bo pokojninsko blagajno," je dejal.
Zakon je bil po njegovih besedah sprejet brez socialnega dialoga, brez upoštevanja stroke ter brez upoštevanja kakršnekoli kritike opozicije, civilne družbe ali javnosti. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije je DZ v ponedeljek zavrnil.
"To pomeni, da večina, ki nastaja v parlamentu, misli, da ima sama izključno pravico upravljati in voditi državo. Vendar je to, kako se je lotila vodenja države s tem zakonom, eklatanten primer, kako se države ne vodi," je dodal.
V preostalih strankah morebitnega sodelovanja pri zbiranju podpisov še niso napovedali. Organi Svobode bodo o tem razpravljali danes in v sredo, je povedala poslanka stranke Janja Sluga.
DZ je interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga predlagali trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resni.ca, sprejel v ponedeljek. Sindikati, ki so mu ostro nasprotovali že med parlamentarnim postopkom, so danes napovedali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Kot so poudarili, je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če DZ referenduma ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
Cigler Kralj: Sindikati le še izpostava leve aktivistične politike
Sindikati so z zbiranjem podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije pokazali, da so samo še izpostava leve aktivistične politike, namesto da bi se borili za interese članstva, je danes v izjavi za novinarje dejal prvopodpisani pod zakonom Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus).
Slovenski sindikati so očitno proti nižjim davkom, proti nižjim cenam osnovnih živil, proti nižjim najemninam za mlade družine in mlade na sploh, proti ureditvi zdravstva ter proti pokojninam ob izpolnitvi pogojev zanje, je v odzivu na sindikalno akcijo dejal Cigler Kralj.
Cigler Kralj verjame, da je denarja v zdravstvu dovolj ter da je treba le prilagoditi upravljanje javnih zavodov in vključiti vse razpoložljive sile v odpravljanje čakalnih vrst.
Ob tem je zavrnil očitke, da bo zakon razkrojil javno zdravstvo in pokojninski sistem. "Ravno nasprotno. Več, kot je za privatizacijo in razbitje dostopnega javnega zdravstva naredila vlada Roberta Goloba z Levico, se pravzaprav ne da narediti. Proti zdravnikom so vodili ideološki boj, jih naganjali iz javnih zavodov v zasebne, na drugi strani pa omejevali delo koncesionarjev, da so ljudje dlje čakali ali pa niso prišli pravočasno do storitve. V ospredju Golobove vlade in prizadevanj Levice ni bil bolnik /.../, temveč ohranjanje privilegijev sistema prek monopola ZZZS," je bil oster.
V tej luči se je vprašal, kakšen je v resnici interes sindikatov, ki imajo svoj vpliv znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Cigler Kralj verjame, da je denarja v zdravstvu dovolj ter da je treba le prilagoditi upravljanje javnih zavodov in vključiti vse razpoložljive sile v odpravljanje čakalnih vrst.
Sicer pa je vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus ocenil, da je naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu zaradi davčnih določb, ki jih vključuje, nedopusten. Kot je dejal, je tudi ustavno sodišče v preteklosti že ugotovilo, da je t. i. omnibus zakon sprejemljiv.
Cigler Kralj: Jaz se tega ne bi šel
Na vprašanje, ali v primeru, da se bodo sindikati v boju zoper zakon obrnili na ustavno sodišče, pričakuje, da bo to odločilo v prid predlagateljev zakona, pa je odvrnil, da tega ne more vnaprej predvideti. "To tudi ne bi bilo prav, čeprav so kolegice iz Svobode v ponedeljek močno poudarjale, kako bi moralo ustavno sodišče odločiti. Jaz se tega ne bi šel. Gotovo pa smo se dobro poučili glede določb ustave in bi bil presenečen, če bi bila odločitev drugačna kot v preteklosti pri podobnih zadevah," je sklenil.
Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, vključuje ukrepe zoper grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Prinaša tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
V sindikalnih centralah so danes zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu. Prepričani so, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če DZ referenduma zaradi davčnih določb ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
