Četrtek, 27. 2. 2025, 7.23
3 ure, 32 minut
Seul: Severna Koreja v Rusijo napotila dodatne sile

V spopadih je doslej življenje izgubilo 300 severnokorejskih vojakov, približno 2.700 je bilo ranjenih.
Severna Koreja je v rusko obmejno regijo Kursk, ki jo deloma zasedajo ukrajinske sile, napotila dodatne vojake, je v četrtek sporočila južnokorejska obveščevalna agencija (NIS). Točno število poslanih vojakov še ocenjujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.
9.06 Zelenski povabljen na pomemben sestanek
7.05 Na frontno črto prihajajo novi severnokorejski vojaki
9.06 Zelenski povabljen na pomemben sestanek
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je voditeljem članic EU danes poslal vabilo na posebno zasedanje, ki bo potekalo prihodnji četrtek v Bruslju, nanj pa je povabil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Glavna tema srečanja bodo razmere v Ukrajini in evropska obramba.
"V zvezi z evropsko obrambo je moj cilj nadaljevati naše neformalno srečanje 3. februarja, da bi sprejeli prve kratkoročne odločitve, da bi Evropa postala bolj suverena, sposobna in bolje opremljena za spopadanje s trenutnimi in prihodnjimi izzivi za njeno varnost," je v vabilu zapisal Costa.
Glede Ukrajine pa je omenil nov zagon, ki naj bi pripeljal do celovitega, pravičnega in trajnega miru. "Zato je pomembno, da si izmenjamo mnenja o tem, kako še naprej podpirati Ukrajino, in o načelih, ki jih je treba spoštovati v prihodnje," je dodal predsednik Evropskega sveta.
Zatrdil je, da so tako Evropska unija kot njene članice pripravljene na to, da prevzamejo več odgovornosti na področju evropske varnosti. V tej luči je menil, da mora biti Evropa pripravljena zagotoviti varnostna jamstva za Ukrajino, da bi zagotovila tudi trajen mir.
Srečanje v Bruslju bodo po napovedih Coste kmalu po poldnevu začeli z izmenjavo mnenj s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, nadaljevali s kosilom, kjer se jim bo pridružil Zelenski, nato pa bosta potekali ločeni razpravi o evropski varnosti in o Ukrajini.
Evropski voditelji imajo v teh dneh na programu številna dvostranska in večstranska srečanja, potem ko jih je predsednik ZDA Donald Trump presenetil z začetkom dvostranskih pogajanj z Rusijo. Ameriški in ruski diplomati naj bi se ravno danes znova sestali v Istanbulu in se pogovarjali tako o dvostranskih odnosih med državama kot o koncu vojne v Ukrajini. Na pogovore doslej niso vabili niti Ukrajine niti EU.
Zelenski bo medtem v petek odpotoval v Washington, kjer naj bi podpisal sporazum z ZDA o dostopu do ukrajinskih redkih zemelj.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v sredo na videokonferenci svoje evropske kolege seznanil z vsebino svojih ponedeljkovih pogovorov s Trumpom, pri katerem se danes mudi britanski premier Keir Starmer. Ta bo v nedeljo nato v Londonu gostil več voditeljev evropskih držav, tema pogovorov pa naj bi bila tudi v tem primeru zlasti evropska obramba.
7.05 Na frontno črto prihajajo novi severnokorejski vojaki
"Po približno enomesečnem zatišju so bile severnokorejske enote od prvega tedna februarja ponovno nameščene na frontno črto v regiji Kursk," je po navedbah južnokorejske tiskovne agencije Yonhap sporočila NIS.
Po besedah njenega neimenovanega predstavnika točno število poslanih vojakov še ocenjujejo.
V začetku meseca je NIS sporočila, da severnokorejski vojaki – teh naj bi bilo več kot deset tisoč – od sredine januarja najverjetneje ne sodelujejo več v spopadih v Kursku. O njihovem umiku iz regije je pred tem poročala tudi ukrajinska vojska, ki je v regijo vdrla avgusta lani.
V spopadih je po oceni NIS doslej življenje izgubilo okoli 300 severnokorejskih vojakov. Približno 2.700 je bilo ranjenih.
Rusija in Severna Koreja, ki sta obe tarči zahodnih sankcij, sta od začetka ruske invazije na Ukrajino poglobili vezi. V začetku lanskega leta sta podpisali pakt o medsebojni obrambi, junija pa pogodbo o strateškem partnerstvu, ki med drugim določa medsebojno vojaško pomoč in sodelovanje zaradi sankcij.