Petek, 14. 8. 2026, 11.56
3 tedne, 3 dni
Satelitski posnetki razkrili razsežnost ognjene katastrofe na območju Omiša
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,07
Satelitski posnetki, iz katerih je razvidna intenzivnost katastrofalnega gozdnega požara na območju Pokve Rogoznice in okoliških krajev pri Omišu, so razkrili razsežnosti požara. Prvič so požar na območju zaznali okoli pol devete ure zvečer, že v naslednjih treh urah (do okoli polnoči) pa so zaznali več kot 200 novih žarišč.
V katastrofalnem požaru, ki je zajel območje Omiša, je zgorelo med 900 in tisoč hektarjev površine, evakuiranih je bilo tisoč ljudi, škoda pa še ni ocenjena, je dejal glavni gasilski poveljnik Slavko Tucaković.
"Za nami je izjemno težka noč, razmere na območju od Lokve Rogoznice do Omiša so zahtevne," je poudaril v eni izmed prvih izjav in dodal, da gre za enega najhujših požarov v zgodovini Hrvaške. Dogajanje na območju Omiša so spremljali tudi preko satelitskega sistema OroraTech, kjer zbrani podatki o žariščih govorijo o izjemni intenzivnosti in razsežnosti požara.
Po poročanju očividcev naj bi se posamezna žarišča pojavila že prej, satelitski posnetek pa je prvi požar zaznal ob 20.38, v naslednjih treh urah, vse do 23.41, pa so na območju zaznali kar 200 novih žarišč.
Zemljevid satelitskega sistema OroraTech prikazuje širše območje Lokve Rogoznice med obalo in zaledjem, je poročal hrvaški portal Net.hr.
Požar je zajel travo, nizko rastlinje in borov gozd ter hitro prerasel v obsežno in izjemno dinamično ognjeno fronto, ki je ogrožala številna naselja in objekte, so zapisali na Facebook profilu New Age Solutions, kjer so satelitske posnetke tudi delili.
Številni dejavniki botrovali hudemu požaru
Zapisali so, da je na obnašanje požara vplivala izjemno neugodna kombinacija okoljskih dejavnikov: suha trava in nizko rastlinje sta zagotavljala lahko vnetljivo drobno gorivo; močna burja je potiskala plamene proti še nezagorelim površinam in pospeševala napredovanje ognjene fronte; prenos gorečega žerjavice je povzročal tveganje za nastanek novih žarišč (t. i. preskakovanje ognja) pred glavno fronto; zahteven teren pa je oteževal dostop in manevriranje gasilskih vozil.
Ko je požar dosegel stik med naravnim okoljem in stanovanjskimi območji, so morali gasilci hkrati varovati prebivalstvo, braniti objekte in ustavljati napredovanje ognjene fronte, so zapisali.
Žarišča so bila, kot je razvidno iz sateliskih posnetkov, med drugim zabeležena tudi v smeri Stanićev, Svinišća, proti Mimicam in Podašpilja.
Vizualizacija sistema OroraTech ne prikazuje končne, uradno določene površine pogorelega območja. Oranžne oznake prikazujejo toplotne zaznave s satelita, medtem ko bosta natančen obseg in skupna površina pogorelega območja določena po kartiranju požarišča, so še pojasnili.
