SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Šakal je bil tudi Udbin plačanec

3

termometer

Najrazvpitejši svetovni terorist je imel pred pojavo Osame bin Ladna močne poklicne stike tudi s službo državne varnosti nekdanje skupne države, za katero je opravljal umazane posle.

O tesnih stikih Šakala, znanega tudi pod vzdevkom Carlos, in jugoslovanske službe državne varnosti (SDB), naslednico Udbe, pričajo tudi dogodki iz leta 1975. Venezuelca Šakala, s pravim imenom Ilich Ramirez Sanchez, so takrat aretirali v beograjskem hotelu Metropol na podlagi tiralice, ki jo je izdala Nemčija zaradi suma, da prav on stoji za umorom izraelskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu. V Bagdad namesto v nemški zapor Toda nemško pravosodje ni uspelo priti do Šakala, saj so sodelavci SDB-ja poskrbeli, da je na skrivaj zapustil Jugoslavijo. Po štirih dneh za zapahi so mu organizirali varen prebeg v Bagdad z identiteto in dokumenti jugoslovanskega gradbenega delavca, napotenega na delo v Irak. Takratna Jugoslavija je namreč bila naklonjena Šakalu zaradi podpore bližnjevzhodnih in afriških osvobodilnih gibanj kljub temu, da so ga zaradi terorističnih dejanj iskala pravosodja številnih evropskih držav. Šakal je bil tesno povezan s palestinskim gibanjem PLO, ki naj bi celo imelo svoje baze na gori Avala blizu Beograda, sodeloval pa je tudi z zloglasno vzhodnonemško obveščevalno agencijo Stasi.

Nemci so slutili, da izročitve ne bo Govori se, da je nemška tajna policija pravzaprav načrtovala, da bi Šakala aretirali prav v Jugoslaviji. Prav oni so jugoslovanskim obveščevalcem sporočili, da bo Šakal z lažno identiteto priletel iz Züricha v Beograd in da bo prebival v hotelu Metropol, kjer so ga aretirali – menda v pižami. Ker so upravičeno predvidevali, da bo Tito preprečil njegovo izročitev, so ga tako svetovni javnosti uspeli prikazati kot zaščitnika teroristov.

Za Valterjem še Šakal brani Sarajevo Prav zaradi Šakalove vpletenosti v teroristična dejanja na zimskih olimpijskih igrah v Münchnu je toliko presenetljivejše, da so jugoslovanske oblasti za storitve varovanja na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 najele prav Šakala. On je, navajajo nekdanji sodelavci SDB, imel nalogo varovati sarajevski dogodek pred arabskimi, bližnjevzhodnimi in drugimi teroristi. In kot pravijo, je svoje naloge opravil z odliko.

Šakal je rešil Slobota pred atentatom Šakal je Beogradu ostal zvest tudi po razpadu nekdanje SFRJ. Po pričevanjih Dragana M. Filipovića - Fiće, nekdanjega načelnika obveščevalne uprave srbske tajne policije in nesojenega poveljnika srbske obveščevalne agencije, je Šakal v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja preprečil atentat na takratnega predsednika nekdanje Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića.

Filipović, ki je svoja pričevanja zbral v avtobiografski knjigi Anatomija globalističnega smradu, navaja, da so Miloševića želeli likvidirati Albanci, ki so se v ta namen povezali z Železno kolono, vejo ostankov Šakalove tajne revolucionarne vojske, ki je delovala v Romuniji in na Madžarskem. Ta paravojska je namreč razpadla po padcu Berlinskega zidu, njeni deli pa so se potem prelevili v plačance novih oblasti nekdanjih držav Varšavskega pakta ali v nekaterih primerih celo v običajne kriminalne organizacije.

Beograjski plačanec je počival v Dalmaciji Ko so takratne beograjske oblasti izvedele, da so Albanci Železni koloni plačali že skoraj ves znesek za Miloševićev umor, so hitro stopili v stik s Šakalom. To jim zagotovo ni bilo težko, ker so stike z njim imeli že v prejšnji Jugoslaviji, ko je Šakal zanje delal kot plačani morilec in je z njihovim blagoslovom počival v Dalmaciji. Šakal je sicer zagovarjal, da nima vpliva na člane Železne kolone, je pa beograjskim obveščevalcem vendarle razkril vse podatke o njihovi identiteti, prav tako tudi o podrobnostih plačila za ta načrtovani atentat. Očitno dovolj, da plačani morilci niso več želeli tvegati, bodisi zato, da jih ne bi prijeli na kašnem mejnem prehodu ZRJ, bodisi zaradi še vedno velikega vpliva njihovega nekdanjega šefa.

Že prej obsojen na dosmrtno ječo Šakal je takrat bil v Sudanu zaradi manjše operacije testisov, reševanje Miloševića pa se je dogajalo neposredno pred njegovo aretacijo leta 1994, po kateri je le prišel v roke francoskega pravosodja. Iz Sudana so ga na skrivaj, a gotovo s tiho privolitvijo sudanskih oblasti kar v vreči prepeljali iz Kartuma v Pariz, kjer so ga leta 1997 obsodili na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta zaradi umora dveh francoskih tajnih agentov in libanonskega informatorja v Parizu leta 1975.

Šakal je sicer pred časom sicer sam ocenil, da je odgovoren za smrt med 1500 in 2000 ljudi, a ob tem dodaja, da je med njimi bila najbrž le desetina civilistov. Nobena tolažba za družine in prijatelje nedolžnih žrtev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin