Četrtek, 18. 6. 2026, 15.47
3 tedne, 4 dni
Rutte: Nekatere članice Nata bodo že letos dosegle pet odstotkov BDP za obrambo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Evropske zaveznice in Kanada krepijo izdatke za obrambo – nekatere bodo že letos dosegle cilj petih odstotkov BDP, predviden do leta 2035, je danes po zasedanju obrambnih ministrov članic zavezništva v Bruslju dejal vodja Nata Mark Rutte. Po kritikah obrambnega ministra ZDA Peta Hegsetha na račun nekaterih zaveznic je zagovarjal stališča ZDA.
"Danes sem poslušal, kako je ena zaveznica za drugo pojasnjevala, kako povečujejo vlaganja v obrambo," je Mark Rutte povedal na novinarski konferenci po zadnjem zasedanju obrambnih ministrov pred vrhom voditeljev članic zavezništva v Ankari, ki bo potekal sredi julija.
"Toda tankov in raket ni mogoče ustaviti z evri in dolarji, temveč moramo denar pretvoriti v orožje," je dodal in se zavzel za učinkovito porabo sredstev.
Vse zaveznice so se po njegovih besedah strinjale s tem, da morajo storiti več, da Nato ne bi bil pretirano odvisen od ZDA – še posebej to velja za tiste, ki so pri krepitvi obrambnih izdatkov dosegle najmanjši napredek.
Med temi je tudi Slovenija, ena od treh članic Nata poleg Češke in Albanije, ki še niso dosegle niti cilja dveh odstotkov BDP.
Obrambni minister Valentin Hajdinjak, ki je danes prvič sodeloval na zasedanju s kolegi iz članic Nata, je ob prihodu v Bruselj zagotovil, da bo Slovenija do julijskega vrha Nata v Ankari pripravila konkreten načrt za zvišanje obrambnih izdatkov.
Rutte zagovarja stališča ZDA
Rutte je poudaril še, da morajo evropske zaveznice in Kanada prevzeti več odgovornosti, seveda ob podpori ZDA, zveza Nato pa mora uravnotežiti obrambno infrastrukturo. Ob tem je zagovarjal stališča ZDA in Hegsetha, ki je evropskim zaveznicam na današnjem zasedanju znova namenil nekaj ostrih kritik.
Rutte je dejal še, da je pri prenovi zavezništva v t. i. Nato 3.0, ki se napoveduje in delno tudi že izvaja, ključno dobro načrtovanje.
Glede napovedi Peta Hegsetha, da bodo ZDA v naslednjih šestih mesecih preučile prisotnost svojih sil v Evropi, je vodja Nata dejal, da bo to dolgotrajen proces, sproti usklajen z ZDA. Zanikal je, da bi šlo za kazen za zaveznice zaradi zavračanja sodelovanja z ZDA v vojni proti Iranu.
Komentiral je tudi dogajanje v zvezi z Iranom in Hormuško ožino, pri čemer je dejal, da je okrog 40 držav na čelu z Veliko Britanijo in Francijo pripravljenih sodelovati pri odstranjevanju min iz ožine. Za zdaj ni predvideno, da bi Nato pri tem igral večjo vlogo.
Poleg izpolnjevanja zavez glede obrambnih izdatkov je med osrednjimi temami današnjega srečanja ministrov tudi Ukrajina – v Bruslju že poteka srečanje kontaktne skupine za Ukrajino, na katerem sodeluje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Rutte je ob tem dejal, da je treba poskrbeti tako za takojšnje rešitve kot dolgoročno podporo Ukrajini. Pohvalil je tudi ukrajinske vojaške zmogljivosti in dragocene izkušnje na področju bojevanja z droni, pridobljene v času ruske agresije. "Nato in Ukrajina se lahko učita eden od drugega," je dodal.
