Torek, 10. 3. 2026, 14.13
1 mesec, 1 teden
Rusi nad Ukrajino s 137 droni: poročajo o mrtvih in ranjenih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Regija Doneck po ruskem napadu
V novih ruskih napadih so bili v Ukrajini ubiti najmanj štirje ljudje, približno 30 jih je bilo ranjenih, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. Po navedbah ukrajinske zračne obrambe so ponoči zabeležili 137 napadov z droni, pri čemer so jih 122 prestregli. Ruska vojska je medtem sporočila, da je ponoči prestregla 17 ukrajinskih dronov.
18.40 Madžarski parlament v resoluciji proti članstvu Ukrajine v EU in vojaški pomoči Kijevu
17.43 Zelenski: ZDA za naslednji teden predlagale nov krog pogajanj z Rusijo
17.29 Slovenija na pogovor poklicala ruskega veleposlanika
14.15 V ruskih napadih ubiti najmanj štirje ljudje
14.10 Komisija ZN zaradi deportacij ukrajinskih otrok Rusijo obtožila zločinov proti človečnosti
18.40 Madžarski parlament v resoluciji proti članstvu Ukrajine v EU in vojaški pomoči Kijevu
Madžarski parlament je danes sprejel resolucijo, v kateri je izrazil nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji in nadaljnji vojaški pomoči državi. Vlado je pozval, naj ne sodeluje v pridružitvenih pogajanjih Ukrajine, naj zavrne finančno ali vojaško pomoč Kijevu ter prepreči, da se Madžarska ali EU vpleteta v vojno v Ukrajini.
V resoluciji, ki jo je parlament, v katerem ima večino stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana, sprejel z 142 glasovi za in 28 proti, so voditelje Evropske unije obtožili, da sprejemajo odločitve, ki povečujejo napetosti in tvegajo, da bodo EU vpletli v vojno, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Viktor Orban je danes ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da "skuša z naftno blokado razbiti Madžarsko".
Izrazili so izrecno nasprotovanje sprejemu Ukrajine v EU, češ da bi s tem povezavo potegnili v vojno, in ker Kijev ne izpolnjuje kriterijev za sprejem.
Pozvali so tudi k odločnim ukrepom za blokiranje politik EU, ki madžarska sredstva ali vire EU preusmerjajo v Ukrajino, in zavrnili poskuse institucij EU, da bi pri sprejemanju odločitev zaobšle zahteve po soglasju.
Resolucijo so poslanci sprejeli v času zaostrovanja napetosti med državama, ki jo je sprožilo zaprtje naftovoda Družba v Ukrajini, preko katerega Madžarska prejema rusko nafto. Kijev trdi, da naftovoda ne morejo odpreti, ker je bil poškodovan v januarskem ruskem napadu in da potrebujejo čas za popravilo. Budimpešta pa obtožuje Kijev namernega zavlačevanja in med drugim blokira 90 milijard evrov vredno posojilo EU za državo, ki je že peto leto v vojni z Rusijo.
Orban je danes ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da "skuša z naftno blokado razbiti Madžarsko". Volitve se bližajo, vložki so ogromni, je dejal v video posnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih s pozivom na nedeljski mirovni pohod pred poslopjem parlamenta v Budimpešti. "Moramo stopiti skupaj za Madžarsko, skupaj pokažimo, da Madžarska zavrača ukrajinsko izsiljevanje," je še dejal v vabilu na ta "največji in najpomembnejši mirovni pohod vseh časov".
Na Madžarskem bodo 12. aprila parlamentarna volitve, na katerih se bo Orban potegoval za peti zaporedni mandat na čelu vlade. Volitve bi lahko po 16 letih prinesle menjavo oblasti, saj je pričakovati tesen izid med njegovim Fideszom in opozicijsko stranko Tisza pod vodstvom Petra Magyarja.
17.43 Zelenski: ZDA za naslednji teden predlagale nov krog pogajanj z Rusijo
Washington je za naslednji teden predlagal nov krog pogajanj o končanju vojne med delegacijama Ukrajine in Rusije ob posredovanju ZDA, je danes sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da bi pogovori lahko potekali v Švici ali Turčiji.
"To je predlagala ameriška stran, vendar bomo, če smo iskreni, počakali, kaj se bo zgodilo na Bližnjem vzhodu," je sporočil Zelenski in dodal, da bi se srečanje lahko odvilo v Švici ali Turčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred tem so iz Kijeva sporočili, da je Zelenski govoril s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki je ponudil, da bi Turčija gostila pogovore. Voditelja sta govorila tudi o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Zelenski je ob tem zahodne zaveznice pozval, naj ne odpravijo sankcij, vključno s sankcijami proti ruski naftni industriji.
Volodimir Zelenski je dejal, da bi pogovori lahko potekali v Turčiji ali v Švici.
Po več krogih tudi neposrednih pogovorov med Ukrajino in Rusijo preboja v pogajanjih za končanje vojne za zdaj še ni, saj Moskva med drugim vztraja pri ozemeljskih zahtevah, v izpolnitvi katerih Kijev vidi kapitulacijo.
17.29 Slovenija na pogovor poklicala ruskega veleposlanika
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je v luči ruskih napadov na Ukrajino minuli konec tedna danes na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova in ostro obsodilo napade njegove države na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in stanovanjska območja.
"Ostro smo obsodili ruske napade na energetsko infrastrukturo in stanovanjska območja v Ukrajini čez vikend, ki so povzročili številne civilne žrtve," je na omrežju X zapisalo ministrstvo in dodalo, da mora Rusija končati vojno in prenehati kršiti mednarodno pravo.
Med drugim je v soboto v ruskem napadu na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov umrlo devet ljudi. Med žrtvami napada z balistično raketo, ki je zadela stanovanjsko poslopje, sta bila dva otroka. O smrtnih žrtvah so poročali tudi iz regij Sumi in Herson. Po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je Rusija med drugim ciljala energetske objekte in železniško infrastrukturo.
Ruske sile so sicer tudi danes izvedle smrtonosne napade na Ukrajino. V Slavjansku v regiji Doneck so bili ubiti najmanj štirje ljudje.
14.15 V ruskih napadih ubiti najmanj štirje ljudje
Ruske sile so ponoči Ukrajino napadle s 137 brezpilotnimi letalniki, ukrajinska protizračna obramba jih je prestregla 122, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
V obleganem vzhodnem ukrajinskem mestu Slavjansk v regiji Doneck so bili v ruskih napadih ubiti najmanj štirje ljudje, ranjenih je bilo 16, vključno s 14-letnikom, so sporočile lokalne oblasti.
Objavljene fotografije prikazujejo zgorela vozila in stanovanjsko stavbo, ki je bila v napadih uničena. Po navedbah župana je Rusija mesto napadla s tremi vodenimi bombami, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Drugod po Ukrajini je bilo v napadih po navedbah lokalnih oblasti poškodovanih najmanj 14 ljudi. V mestu Dnipro na jugovzhodu države je bila poškodovana stanovanjska stavba, je na Telegramu sporočil guverner regije Oleksandr Hanša. Poškodovanih je bilo deset ljudi, med njimi 12-letni deček.
V regiji Doneck so bili ubiti najmanj štirje ljudje.
Še štirje ljudje so bili poškodovani v mestu Harkov na severovzhodu države v napadu brezpilotnikov, ki so zadeli sosesko enodružinskih hiš, je sporočil župan Ihor Terehov.
Ukrajinske sile so sicer v zadnjih tednih po navedbah generala Oleksandra Komarenka izpod nadzora ruskih sil ponovno prevzele skoraj 400 kvadratnih kilometrov ozemlja in zdaj nadzorujejo skoraj celotno regijo Dnipropetrovsk, še poroča DPA.
Ruska vojska je medtem sporočila, da je ponoči prestregla 17 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.
14.10 Komisija ZN zaradi deportacij ukrajinskih otrok Rusijo obtožila zločinov proti človečnosti
Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija Združenih narodov je danes obtožila Rusijo, da je s prisilnimi deportacijami ukrajinskih otrok v Rusijo storila zločine proti človečnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Preiskovalno komisijo je leta 2022 po začetku ruskega napada na Ukrajino ustanovil Svet Združenih narodov za človekove pravice za preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava ter zločinov v ukrajinski vojni.
"Komisija je na podlagi zbranih dokazov ugotovila, da so ruske oblasti z deportacijami in prisilnimi premestitvami ter tudi s prisilnim izginotjem ukrajinskih otrok storile zločine proti človečnosti," je poudarila komisija ob danes objavljenem poročilu v Ženevi.
Ugotovila je tudi, da je ob nezakonitih deportacijah in premestitvah Moskva tudi "neupravičeno odlašala z njihovo repatriacijo", kar je vojni zločin.
V poročilu je poudarila, da so ruske oblasti z območij, ki so jih okupirale v Ukrajini, deportirale ali prisilno premestile na tisoče otrok. Potrdila pa je deportacijo ali prisilno premestitev 1.205 ukrajinskih otrok.
Vprašanje ugrabljenih ukrajinskih otrok je v Ukrajini zelo občutljivo ter ostaja v središču pogajanj o morebitnem mirovnem sporazumu med Kijevom in Moskvo.
Ugotovila je tudi, da je bilo sodelovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina pri tem vidno od samega začetka "tudi prek njegove neposredne oblasti nad subjekti, ki so usmerjali in izvajali to politiko".
Na podlagi obtožb o prisilni deportaciji več tisoč ukrajinskih otrok je sicer Mednarodno kazensko sodišče marca 2023 izdalo naloga za aretacijo Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove. Generalna skupščina Združenih narodov pa je v decembra lani sprejeti resoluciji Rusijo pozvala, naj v Ukrajino vrne vse ugrabljene otroke.
Vprašanje ugrabljenih ukrajinskih otrok je v Ukrajini zelo občutljivo ter ostaja v središču pogajanj o morebitnem mirovnem sporazumu med Kijevom in Moskvo.
Po ocenah Kijeva je bilo od začetka ruske invazije z ukrajinskega ozemlja v Rusijo ali na zasedena ozemlja v Ukrajini prisilno odpeljanih okoli 20 tisoč ukrajinskih otrok. Do zdaj so jih domov vrnili okoli 2.000.
Rusija prisilne deportacije odločno zanika in s preiskovalno komisijo ZN, ki je ne priznava, ne sodeluje. Potrdila je samo, da je nekaj ukrajinskih otrok preselila iz njihovih domov ali sirotišnic, da bi jih zaščitila pred spopadi.
Komisija pa je poudarila, da mednarodno humanitarno pravo zahteva, da so evakuacije "začasne in motivirane z nujnimi zdravstvenimi ali varnostnimi razlogi". Po njenih podatkih se kar 80 odstotkov deportiranih ali premeščenih ukrajinskih otrok še ni vrnilo domov, saj ruske oblasti niso vzpostavile sistema, ki bi olajšal njihovo vrnitev, temveč so se osredotočile na njihovo dolgoročno namestitev pri ruskih družinah in v institucijah.
