Četrtek, 15. 10. 2026, 12.35
1 hour, 7 minutes
Rusi nad Ukrajino poslali več kot 850 dronov
Zelenski je obtožil Moskvo, da je namerno okrepila napade v času, ko ZDA popuščajo pri sankcijah proti Rusiji, ameriški predsednik Donald Trump pa pritiska na Ukrajino, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo.
Rusija je ponoči nad Ukrajino poslala več kot 850 dronov, v napadih je bilo ubitih najmanj šest ljudi, še več je ranjenih, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta se je danes v Bruslju sestal tudi z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, s katerim sta govorila o pomenu energetskega premirja in nadaljnji podpori Ukrajini. Zelenski je Moskvo obtožil namernega stopnjevanja napadov v času, ko ZDA rahljajo sankcije proti Rusiji, Washington pa pozval, naj podpre Ukrajino. Kremelj medtem Kijevu očita, da z napadi na ruske naftne rafinerije spodkopava mirovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
19.03 Rutte z Zelenskim o pomenu energetskega premirja
16.55 Zelenski po negativnih napovedih Le Pen opozoril na koristi obrambnega sodelovanja s Francijo
13.39 Moskva: Ukrajina z napadi na rafinerije ruši prizadevanja za mir
12.10 Ruski napadi v Ukrajini terjali več smrtnih žrtev
10.40 V Rusiji zaradi domnevnega načrtovanja napadov na vojaške objekte aretirali švedskega državljana
10.25 Zelenski napovedal nove napade na ruske rafinerije
19.03 Rutte z Zelenskim o pomenu energetskega premirja
Z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sva govorila o pomenu uveljavitve energetskega premirja z Rusijo, je po današnjem srečanju z ukrajinskim voditeljem v Bruslju sporočil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Razpravljala sta tudi o nadaljnji podpori zaveznic v Natu Ukrajini.
"Pogovarjala sva se o pomenu uveljavitve energetskega premirja ter o neprekinjeni podpori zaveznikov v Natu Ukrajini, tudi prek mehanizma PURL," je na omrežju X navedel Rutte, pri čemer je imel v mislih pobudo zavezništva, v okviru katere članice Nata Ukrajini financirajo nakupe ameriškega orožja.
Good to see President @ZelenskyyUa in Brussels. We talked about the importance of implementing an energy ceasefire as well as NATO Allies’ continuous support for Ukraine, including through the PURL mechanism https://t.co/qWh01nbygB
— Mark Rutte (@SecGenNATO) October 15, 2026
"Kot vedno tesno sodelujemo, da bi Ukrajini zagotovili večjo zaščito in varnost," pa je ob srečanju z Ruttejem na omrežju X objavil Zelenski, ki se bo v petek v Bruslju udeležil vrha EU. Po njegovih navedbah sta z vodjo Nata razpravljala o novih paketih pomoči za Ukrajino v obliki zračne obrambe.
Energetsko premirje med Ukrajino in Rusijo, v okviru katerega naj bi sprti strani prenehali napadati energetske objekte druga druge, je konec prejšnjega tedna razglasil ameriški predsednik Donald Trump. Ne Kijev ne Moskva sklenitve takšnega dogovora nista potrdila.
Ob robu sredinega obiska v Londonu je Zelenski v pogovoru za Financial Times (FT) napovedal nadaljevanje napadov na ruske rafinerije nafte, čeprav Trump zadnje dni pritiska na Kijev, da jih preneha izvajati. Ostro je kritiziral tudi vnemo ZDA za sklepanje poslovnih sporazumov z Moskvo, potem ko je Trump v petek napovedal dobave večjih količin ruskega dizla na ameriški in evropski trg.
V Moskvi so v sredo sporočili, da bodo prve pogodbe za dobavo dizla podpisane v prihodnjih dneh.
16.55 Zelenski po negativnih napovedih Le Pen opozoril na koristi obrambnega sodelovanja s Francijo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obrambno sodelovanje s Francijo danes opisal kot koristno za obe strani, potem ko je predsedniška kandidatka francoske skrajne desnice Marine Le Pen napovedala ukinitev pomoči za Ukrajino, če bo prihodnje leto zmagala na volitvah. Zelenski se bo medtem v Bruslju sestal z zavezniki.
"Ukrajinske izkušnje na področju bojnih tehnologij so zelo pomembne za partnerje – med njimi so Velika Britanija, ZDA in tudi Francija," je Zelenski dejal v današnjem intervjuju za Financial Times. Ocenil je, da Le Pen "ni seznanjena z nekaterimi podrobnostmi", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kandidatka francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor (RN), ki se bo aprila prihodnje leto potegovala za predsedniški položaj, je namreč napovedala ukinitev finančne pomoči za Ukrajino, če bo postala predsednica Francije.
"Šest mesecev bi pomoč še ohranjali, potem pa bi se ustavila, ker nimamo denarja," je dejala Le Pen, ki ji ankete trenutno napovedujejo zmago na volitvah.
Francija je sicer ena najzvestejših podpornic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Po podatkih nemškega inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela je skupno zagotovila 27 milijard evrov pomoči za Ukrajino – skoraj osem milijard bilateralno, še 19 milijard pa prek evropskih mehanizmov.
Zelenski je poudaril še, da Ukrajina na bojišču uporablja in tudi prilagaja francoske obrambne sisteme, s čimer lahko francoski vojski in proizvajalcem orožja zagotavlja koristne povratne informacije o uporabi različnih vrst orožja v praksi.
13.39 Moskva: Ukrajina z napadi na rafinerije ruši prizadevanja za mir
Ukrajina od danes nadaljuje napade na ruske energetske objekte kljub "energetskemu premirju" med stranema, ki ga je v nedeljo razglasil Trump, Moskva pa ga že od začetka ni upoštevala.
"Kijev še naprej izvaja napade na energetske objekte. S tem se resno zapleta v nasprotje z mirovnimi prizadevanji ZDA in ameriških pogajalcev, ki se močno trudijo za začetek mirovnega procesa," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija tako obtožuje Ukrajino, da ne upošteva Trumpove zahteve, naj ustavi napade na ruske rafinerije in drugo energetsko infrastrukturo. Ameriški predsednik je v nedeljo razglasil "energetsko premirje" v ukrajinsko-ruski vojni, ki pa ga Rusija ni upoštevala.
Pred tem je prejšnji petek napovedal sporazum z Rusijo o dobavi dizelskega goriva s ciljem, da bi ublažil pritisk na cene goriva, ki so se od februarja močno zvišale zaradi ameriško-izraelske vojne z Iranom. Rusija je nato v sredo napovedala podpis prve pogodbe o dobavi dizla v prihodnjih dneh.
Trump, čigar dogovor z Rusijo je naletel na številne obsodbe, je dan po razglasitvi premirja tudi kritiziral ukrajinske napade na rusko naftno infrastrukturo in pozval Ukrajince, naj zamenjajo predsednika Volodimirja Zelenskega.
Zelenski pa je v sredo za časnik Financial Times (FT) dejal, da bo Ukrajina znova začela napadati ruske naftne rafinerije. To je danes tudi storila, potem ko je za tri dni prekinila napade na energetsko infrastrukturo, medtem ko je Rusija napade ves čas nadaljevala.
Ukrajinski predsednik je ob tem danes obtožil Moskvo, da je namerno okrepila napade v času, ko ZDA popuščajo pri sankcijah proti Rusiji. Američane je pozval, naj ne stojijo na strani Rusije in naj podprejo Ukrajino.
ZDA so še pred dogovorom o dobavi dizla omilile nekatere sankcije proti Moskvi, da bi tako ublažile pomanjkanje nafte in rast cen, ki sta se zgodila po februarskem ameriško-izraelskem napadu na Iran. Trumpu se z znižanjem cen mudi v luči novembrskih vmesnih kongresnih volitev, na katerih se glede na ankete obeta poraz njegovih republikancev.
12.10 Ruski napadi v Ukrajini terjali več smrtnih žrtev
Zelenski je na omrežju X sporočil, da se je ukrajinska zračna obramba od polnoči do danes zjutraj ves čas soočala z valovi napadov ruskih dronov tipa šahed in da je Rusija napadla cilje po vsej državi z več kot 850 brezpilotniki.
Ukrajinskim silam je številne drone uspelo sestreliti, več deset pa jih je tudi zadelo svoje tarče, je dodal ukrajinski predsednik.
Z enim najobsežnejših napadov se je po njegovih navedbah soočila regija Kirovograd v osrednjem delu države. V regionalni prestolnici Kropivnicki so umrli trije ljudje, še trije pa v regiji Dnipro. "Izražam sožalje njihovim družinam in bližnjim," je na omrežju X zapisal Zelenski.
Ukrajinska civilna zaščita je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA sporočila, da je bilo v regiji Kirovograd ranjenih šest ljudi. V Kropivnickem so droni zadeli logistične centre, skladišča in stanovanjske hiše, izbruhnilo je več požarov. V sosednji regiji Poltava so medtem Rusi napadli obrat za pridobivanje zemeljskega plina, ki je moral ustaviti obratovanje, je sporočilo ukrajinsko državno energetsko podjetje Naftogaz.
Tarča napadov so bili tudi Kijev z okolico ter regije Dnipro, Odesa, Rivne, Harkov, Doneck, Zaporožje, Herson, Mikolajiv, Vinica, Žitomir, Hmelnicki, Poltava in Ivano-Frankivsk.
"Rusija bo izkoristila vsako takšno priložnost (...). Ukrajina potrebuje stalno podporo, predvsem pri obrambi zračnega prostora. Od naših partnerjev potrebujemo ISKRENOST glede te vojne: pomembno je, da nihče v Ameriki ne stoji na strani agresorja, temveč podprejo naša prizadevanja za zaščito življenj, končanje te vojne in zagotavljanje varnosti," je na omrežju X še zapisal Zelenski.
10.40 V Rusiji zaradi domnevnega načrtovanja napadov na vojaške objekte aretirali švedskega državljana
Ruska obveščevalna služba FSB je sporočila, da so Šveda aretirali v Pskovski regiji na severozahodu države blizu meje z Latvijo, poročanje ruskih tiskovnih agencij povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Kot so dodali, je "pod pretvezo, da se želi pridružiti ruskim oboroženim silam, vstopil v Rusijo z namenom izvedbe napadov in sabotaž proti vojaškim objektom".
Navedli so, da se je od februarja do junija letos boril na strani ukrajinskih oboroženih sil kot poveljnik enote za upravljanje brezpilotnih letalnikov, aretiran pa je bil med nezakonitim prečkanjem meje na zahodu Rusije.
"Pod pretvezo, da se želi pridružiti ruskim oboroženim silam, je vstopil v Rusko federacijo z namenom izvedbe sabotaž in terorističnih dejanj proti vojaškim objektom," so zapisali.
10.25 Zelenski napovedal nove napade na ruske rafinerije
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bo Ukrajina znova začela napade na ruske naftne rafinerije. Ob tem je izrazil ogorčenje, da so ameriške obveščevalne službe ustavile posredovanje tajnih podatkov, obenem pa je bilo upočasnjeno delovanje satelitskega sistema Starlink v času ruskih napadov.
"Prepoved (napadov na rafinerije) je odpravljena. S tem smo končali," je dejal Zelenski v intervjuju za Financial Times (FT) v sredo ob robu obiska v Londonu. Ostro je kritiziral tudi vnemo ZDA za sklepanje poslovnih sporazumov z Moskvo ter očitno občudovanje predsednika Donalda Trumpa do ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Trump je v petek napovedal sporazum z Rusijo o dobavi dizelskega goriva s ciljem, da bi ublažil pritisk na cene goriva, ki so se zvišale od začetka ameriško-izraelske vojne z Iranom februarja. Dan zatem je kritiziral ukrajinske napade na rusko naftno infrastrukturo in pozval Ukrajince, naj zamenjajo Zelenskega, v nedeljo pa razglasil "energetsko premirje" v ukrajinsko-ruski vojni.
Zelenski je za FT še dejal, da so predstavniki ukrajinske vojske prejeli opozorilo ameriških kolegov, da jim bodo zavrnili dostop do obveščevalnih podatkov, če ne bodo nehali napadati energetske infrastrukture. Dodal je, da so kasneje pojasnili, da je šlo za tehnično težavo.
Poleg tega se je po vsej državi upočasnilo delovanje satelitske komunikacijske storitve Starlink, kar otežuje ukrajinske operacije na frontni črti in napade srednjega dosega na ruske vojaške cilje. Zelenski je zavrnil možnost, da bi bile težave s Starlinkom posledica tehnične napake. "To ni bil tehnični problem, to je bilo vprašanje volje," je dejal.
Na vprašanje, ali bi se Ukrajina strinjala s prenehanjem napadov na energetsko infrastrukturo, da bi izboljšala odnose z Belo hišo, je Zelenski odgovoril, da bi se s tem strinjal le v zameno za dodatne ameriške prestrezne rakete za protiletalske sisteme Patriot. Takšno dobavo je označil za minimum, ki bi bil sprejemljiv za Ukrajino.
Prekinitev napadov na energetske objekte bi po mnenju ukrajinskega predsednika lahko spodbudila ZDA in Rusijo k sklepanju novih sporazumov, kar bi potencialno prineslo več denarja za Putinov "vojni stroj". "Vprašanje je, kdaj bo sklenjen naslednji sporazum? Morda bo šlo za plin. Zagotovo bo šlo za plin," je še dejal Zelenski za FT.