Sreda, 26. 8. 2026, 4.00
2 tedna, 4 dni
Resno svarilo: To bo katastrofa za državo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,83
Nemčija je zadnja leta zaradi različnih razlogov (ruski napad na Ukrajino, ki je podražil energente, Trumpove carinske vojne, razmah kitajske avtomobilske industrije ...) v ne preveč blestečem gospodarskem položaju. Po napovedih nemškega ekonomista Marcela Fratzscherja (na fotografiji) bo gospodarska slika največjega evropskega gospodarstva še bolj črna, če bo AfD kdaj uspelo uresničiti svoje programske načrte.
V poletnem intervjuju za nemško javno radiotelevizijo ZDF je sovodja Alice Weidel ponovila nekaj že dolgo znanih stališč stranke, med drugim o izstopu Nemčije iz evroobmočja in schengna. Ker so nemški medijski žarometi že nekaj dni usmerjeni na deželne volitve v Saški-Anhalt, kjer bo po napovedih AfD prepričljivo zmagala in morda celo sama sestavila novo deželno vlado, so njene izjave seveda odmevale in tudi prišle pod drobnogled nasprotnikov. Oglasili so se tudi nekateri nemški ekonomisti, ki Nemčiji napovedujejo slabo gospodarsko prihodnost, če bo AfD kdaj uspelo uresničiti svoje programske cilje.
Znani nemški ekonomist Marcel Fratszcher je za nemški poslovni medij Handelsblatt med drugim dejal, da Alice Weidel s svojo zahtevo, da Nemčija izstopi iz evroobmočja (ne pozabimo: AfD je nastala leta 2012 oziroma 2013 kot odziv na evrsko krizo in je zahtevala izstop Nemčije iz evroobmočja in ponovno uvedbo nemške marke, op. p.) dokazuje precejšnjo stopnjo ekonomske nesposobnosti.
Na milijone brezposelnih in padec nemške blaginje?
Fratzscher, ki je predsednik Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW), trdi, da bi izstop iz evroobmočja milijone Nemcev pahnil v brezposelnost in zmanjšal blaginjo vseh nemških državljanov. Po njegovi oceni bi bile posledice še posebej opazne v vzhodni Nemčiji. To so zvezne dežele, ki so bile nekdaj komunistična Vzhodna Nemčija in kjer ima AfD ogromno podporo.
Povzetek intervjuja, ki ga je imela Alice Weidel za ZDF:
Nemški ekonomist trdi, da bi bili prebivalci Saške-Anhalt (tu bodo deželne volitve v začetku septembra) med največjimi poraženci ekonomske politike AfD. Po njegovih izračunih bi morala štiričlanska družina v tej deželi v primeru uresničitve načrtov AfD pričakovati izgubo dohodka v višini več kot šest tisoč evrov na leto.
Bi izstop iz evroobmočja zmanjšal nemško konkurenčnost?
Monika Schnitzer, predsednica nemškega sveta ekonomskih strokovnjakov, je prav tako ostro nasprotovala načrtom Weidlove. Za Handelsblatt je ostro grajala zamisel, da si bo Nemčija gospodarsko opomogla, če bo znova uvedla svojo nacionalno valuto.
AfD, ki jo vodita Alice Weidel in Tino Chrupalla, je po anketah najbolj priljubljena stranka v Nemčiji. Zlasti je močna na vzhodu države. Prav tukaj, v vzhodni nemški zvezni deželi Saški-Anhalt, bodo 6. septembra deželne volitve, na katerih bo AfD najverjetneje prepričljivo zmagala in morda lahko celo sama sestavila novo deželno vlado. Na fotografiji: Weidlova in vodilni kandidat AfD na deželnih volitvah v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund. Tudi zato je poletni intervju Weidlove za ZDF še toliko bolj odmeval in dvigoval prah.
Po mnenju ekonomistke bi nova nemška valuta verjetno povzročila, da bi nemško blago v tujini postalo dražje, kar bi še bolj oslabilo nemško konkurenčnost. Schnitzerjeva pravi, da je skupna evropska gospodarska in monetarna unija trenutno ena najpomembnejših konkurenčnih prednosti Nemčije.
Izstop iz schengenskega območja kot ovira za trgovino
Ekonomistka obenem opozarja na posledice dolgotrajnega procesa izstopa iz evroobmočja, ki bi ustvaril veliko negotovost. Podjetja namreč ne bi vedela, kakšne menjalne tečaje in pravne okvire lahko pričakujejo v prihodnosti, zato bi lahko odložila naložbe ali preusmerila kapital.
Tako Fratzscher kot Schnitzerjeva sta kritična tudi do zahteve po izstopu iz schengenskega območja. Mejni nadzor je navsezadnje dodatna trgovinska ovira, je dejala Schnitzerjeva. Tovornjaki bi morali čakati, dobavne verige bi postale manj zanesljive, podjetja pa bi bila obremenjena z dodatnimi stroški. To bi bilo še posebej težavno za nemško industrijo in za potnike.
Zveza nemške industrije proti Weidlovi
Fratzcher je opozoril tudi na resne gospodarske posledice. Stalni mejni nadzor bi povzročil znatne gospodarske izgube in kaos za številna podjetja. Mnogi zaposleni se ne bi mogli več voziti čez meje na delovno mesto kot prej, podjetja pa bi se morala soočiti z višjimi stroški.
Tudi Tanja Gönner, generalna direktorica Zveze nemške industrije (BDI), je ostra do stranke, ki jo vodi Weidlova: "Lahko rečem le, da AfD za nas ni stranka, ki bi podpirala podjetja. Vse, kar sem doslej prebrala od njih, ne prispeva h gospodarski rasti ali naložbam. Nasprotno: verjetno bo ustvarilo nove negotovosti za naložbe."
