Sreda, 17. 6. 2026, 13.12
3 tedne, 5 dni
Razvozlana skrivnost Elona Muska: "Zanj bi umrli"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,12
Elon Musk je superbogataš, ki ga del ljudi občuduje, del pa ga – zlasti zaradi njegovih političnih stališč v zadnjih letih – sovraži.
Elon Musk, ki je nedavno postal prvi dolarski bilijonar v zgodovini, s svojo osebnostjo in potezami brez dvoma ostro deli javno mnenje na dve skrajnosti. Za nekatere je prototip bogatega, a pokvarjenega zlobneža iz kakšnega od filmov o Jamesu Bondu, za druge je največji genij v človeški zgodovini.
Novinar britanskega poslovnega medija Financial Times Edward Luce je prepričan, da je Elon Musk resnični zlobnež iz bondiad. "Nimam pojma, ali je Musk inženirski genij ali le prebrisan in srečen vlagatelj tveganega kapitala. Znanstveni svet je glede tega vprašanja razdeljen. Vem pa, da je pošastno človeško bitje," piše Luce.
Musk kot spodbujevalec nemirov v Britaniji?
Britanskega novinarja motijo zlasti Muskove objave na njegovem družbenem omrežju X, v katerih med drugim spodbuja priljubljenost britanske protipriseljenske stranke Obnovimo Britanijo (Restore Britain) in nenehno govori o nevarnosti državljanske vojne v Britaniji zaradi priseljencev. Luce je tudi prepričan, da Musk spodbuja nemire v Britaniji oziroma Združenem kraljestvu, kot je bil zadnji v Belfastu.
Bolj prizanesljiv do Muska je britanski novinar Richard Godwin v britanskem mediju Unherd. "Oboževalci Elona Muska so najrazličnejši. Obstajajo tisti, ki obožujejo njegove avtomobile. Obstajajo tisti, ki obožujejo njegove rakete. Obstajajo tisti, ki iz nekega razloga menijo, da je Musk navdihujoč zagovornik svobode govora," piše Godwin.
Muskovi občudovalci so prepričani, da je nekaj posebnega
Njegovi oboževalci so tudi prepričani, da je Musk drugačen milijarder kot drugi milijarderji. "Poglejte vse stvari, ki jih je dosegel! Ne poskuša zaslužiti. Želi biti medplanetarna vrsta in dejansko gre naprej in to počne. To ni običajen način razmišljanja ljudi, ki mislijo le na osebno korist. On razmišlja širše. Torej, da, zdi se, kot da je z drugega sveta," Godwin navaja Muskovega občudovalca, ameriškega youtuberja Erica Mino.
Elon Musk skupaj s Petrom Thielom v času, ko je bil njun vzpon k superbogastvu, slavi in moči šele na začetku. Fotografija je iz oktobra 2000.
Godwin se strinja, da je Musk drugačna vrsta milijarderja tudi zaradi tega, ker ima tako široko zanimanje: njegov nabor interesov sega v tehnologijo, energijo, promet, vesolje, komunikacije, biotehnologijo in seveda politiko.
Muskova podjetja
Tukaj je SpaceX, ki zagotavlja storitve Nasi, njegovi sateliti Starlink, ki zagotavljajo dostop do interneta več kot 12 milijonom naročnikov po vsem svetu, vključno z oddaljenimi in zaradi vojne prizadetimi območji, kot je Ukrajina. Tu je njegov projekt Neuralink, ki obljublja vmesnik med možgani in človekom.
"In tu je X, prej Twitter, ki kljub množičnemu odhodu uporabnikov od Muskovega prevzema ostaja najbolj priljubljena spletna stran z novicami na svetu, vir podatkov za njegov model Grok in megafon za Muskova politična stališča. X je kupljen z izrecnim namenom uničenja delov javnega prostora, ki Musku osebno niso bili všeč ali so bili v nasprotju z njegovimi cilji," trdi Godwin.
Je Musk najbogatejši v zgodovini?
Kot tudi piše Godwin, je italijanski ekonomski zgodovinar Guido Alfani, avtor zgodovine superbogatih od antike do tehnološke dobe, tj. od Midasa do Muska, prepričan, da je Musk najbogatejša oseba, kar jih je kdaj živelo. Pri tem Alfani poudarja, da današnji bogataši od preteklih bogatašev niso bogatejši samo absolutno, ampak tudi relativno.
Musk je postal podjetniški superzvezdnik, ko se je leta 2004 zavihtel na čelo podjetja Tesla (podjetje sta leto pred tem ustanovila Martin Eberhard in Marc Tarpenning) in z obilno državno pomočjo ustvaril uspešno podjetje.
"Če primerjate premoženje Elona Muska s premoženjem povprečnega gospodinjstva v ZDA danes, je to veliko večja razlika kot, recimo, razlika med Cosimom de Medicijem in povprečnim florentinskim gospodinjstvom sredi 15. stoletja," trdi italijanski ekonomski zgodovinar.
Globalizacija spodbuja bogatenje bogatašev?
Glavni razlog za to je povezan z globalizacijo. Potovanja in s tem trgovina, pojasnjuje Alfani, sta bila nekoč resnično težavna. Bogastvo Medičejcev je bilo prostorsko omejeno na območje okoli Firenc z nekaj omejene trgovine s tujino.
Danes gospodarska dejavnost poteka na svetovni ravni, kar pomeni več trgov, več strank, več nagrad. Po Alfanijevih besedah torej pojav osebnosti, kot je novopečeni dolarski bilijonar Musk, ni tako presenetljiv. Zgodovinski lok se upogiba v smeri, da bogati postajajo veliko bogatejši, pri čemer se dogajajo občasni prelomi, recimo kuga ali druga svetovna vojna. Musk je le najnovejša ponovitev v digitalni dobi.
Musk je postal bilijonar zaradi obljub, kaj bo storil
Musk je postal prvi dolarski bilijonar v zgodovini zaradi borznega vrednotenja svojega podjetja SpaceX na 1,77 bilijona dolarjev. Musk torej ni postal bilijonar zaradi tega, kar je storil, ampak zaradi tega, kar obljublja, da bo storil, poudarja Godwin.
Javna prodaja Muskovega podjetja SpaceX je bila največja javna prodaja delnic v zgodovini. Z delnicami po ceni 135 dolarjev (116,4 evra) se je proizvajalec vesoljske in satelitske opreme povzpel na skupno tržno vrednost približno 1,77 bilijona dolarjev (1,53 bilijona evrov), s čimer je Musk, ki je imel pred tem po ocenah pod palcem 813 milijard dolarjev (701 milijarda evrov), postal dolarski bilijonar.
Pravnik Robert Reich, ameriški minister za delo v času demokratskega predsednika Billa Clintona, je za britanski The Guardian zapisal, da nam primer Muska in njegovega SpaceX pove, da današnji kapitalizem ne temelji več na ekonomskih načelih, kot se jih učijo v šoli: na cenah, ki jih določata ponudba in povpraševanje. Zdaj temelji na navdušenju, povezavah in popolnem, arbitrarnem nadzoru. Musk je delnice SpaceX lani ocenil na približno stokratnik skupnih prihodkov podjetja, čeprav podjetje stalno posluje negativno, piše Reich, ki dodaja, da prva javna ponudba delnic podjetja SpaceX ni nič drugega kot dokaz vere v Muska. Reich tudi trdi, da velik del "vrednosti" SpaceX izhaja iz dogovora, ki ga je Musk sklenil s svojim zagonskim podjetjem za umetno inteligenco xAI: "Musk je ta dogovor v bistvu sklenil sam s seboj. Čarobni trik, iz nič!"Kot je ugotovil Brett Arends, ki je zadržan do Muskovih poslovnih podvigov, SpaceX dejansko izgubi približno dva milijona dolarjev na uro. Edini del tega, ki prinaša ustrezne prihodke, je Starlink, ki je v bistvu ponudnik mobilne telefonije. Zakaj torej vrednotenje na 1,77 bilijona dolarjev?
Muskovi gradovi v oblakih?
SpaceX je vlagateljem med drugim obljubljal vzpostavitev lunarnega gospodarstva in medplanetarno industrializacijo, vesoljski turizem in prevoz tovora na Luno, proizvodnjo v orbiti, prevoz potnikov na Luno, prevoz potnikov in tovora na Mars, proizvodnjo energije na Luni in Marsu, proizvodne zmogljivosti na Luni in Marsu ter rudarjenje asteroidov.
Arendsa ti cilji niso prepričali in poudarja, da podjetje SpaceX načrtuje vstope na trge, ki morda sploh ne obstajajo, z uporabo tehnologij, ki jih SpaceX nima.
Čeprav dvomi in pomisleki ostajajo, je težko resno trditi, da Musk ni tudi izjemno impresiven podjetnik, piše Godwin.
Ljudje, ki bi umrli za Muska
Godwin tudi piše, da nobena osebnost iz preteklosti ni uživala takšnega spoštovanja, kot ga vzbuja Musk, tudi takšnega strahopetnega ponižanja in prilizovanja ne. Kot je Godwinu povedal navdušenec nad vesoljem in podkaster Wil Waldon, obstajajo ljudje, ki bi Musku, ne glede na to, kaj stori, sledili na konec sveta. Za Muska bi celo umrli in mislijo, da ne more storiti nič narobe.
Musk je podjetje SpaceX ustanovil leta 2002. Podjetje se je sprva ukvarjala zgolj z izdelavo raket in potovanji v vesolje, poslom, ki je odvisno od pogodb z ameriško državo – z Naso in ameriško vojsko. SpaceX se zdaj ukvarja tudi s telekomunikacijami in umetno inteligenco.
Alfani pravi, da so se od pozlačene dobe (približno obdobje druge polovice 19. stoletja v ZDA, op. p.) do bučnih dvajsetih let prejšnjega stoletja širile govorice, ugibanja in domišljijske zgodbe o osebnostih, kot so bili John D. Rockefeller, J. P. Morgan in Andrew Carnegie.
Vpletanje superbogatašev v politiko
Vendar se to ne more enačiti z današnjim časom, ko so superbogataši, kot je Musk, za nekatere superjunaki ali vzorniki, ki jim je treba slediti. To je novo in povezano z dejstvom, da smo bolj kot kadarkoli prej v zgodovini pripravljeni sprejeti neposredno vpletenost superbogatašev v politiko.
Alfani pri tem omenja leto 1994, ko je bil Silvio Berlusconi, takrat najbogatejši Italijan, izvoljen za predsednika vlade. "Takrat je bilo to v zahodni demokraciji brez primere," pravi. Zdaj pa so ZDA dobile predsednika, ki je milijarder (Donald Trump), povprečno premoženje ameriških kandidatov za guvernerja in župana pa že leta narašča.
Ali bogati postajajo vse bogatejši, revni pa vse revnejši?
Ali bi nas to moralo skrbeti, se sprašuje Godwin in navaja podatke Oxfama, da je od leta 2020, ko je pandemija covid-19 povzročila revščino, 60 odstotkov človeštva revnejših, medtem ko je razred milijarderjev postal 34 odstotkov bogatejši. Pet najbogatejših moških je v tem obdobju več kot podvojilo svoje zaslužke, kar je k njihovemu premoženju dodalo 464 milijard dolarjev.
Njegovi občudovalci imajo Muska za vizionarja in genija, ki bo človeško vrsto popeljal na druge planete, na drugi strani so skeptiki, ki so prepričani, da Musk z napovedmi, kot so potovanja na Mars in obljudenje drugih planetov, zida gradove v oblakih.
V angleščini se bogastvu reče fortune (to bi lahko v slovenščino prevedli tudi kot sreča). V preteklosti je bilo več verjetnosti, da je bogastvo podedovano kot zasluženo – sreča ob rojstvu. Pravzaprav je še vedno pogosto tako, ker je približno tretjina milijarderjev s Forbesove lestvice dedičev.
Je Musk res začel iz nič?
Vendar pa je pri tako imenovanih milijarderjih, ki so si sami ustvarili bogastvo, še vedno razširjeno prepričanje, da so njihova bogastva naravni stranski produkti njihove iznajdljivosti. "On je vrhunski primer meritokracije. Začel je iz nič. Zdaj ima več imperijev," je Godwinu zatrjeval eden od Muskovih oboževalcev.
Ingrid Robeyns, filozofinja z Univerze v Utrechtu, ki je leta preučevala etiko skrajnega bogastva, pa trdi, da porazdelitev dohodka in bogastva ni le posledica tega, kar počnejo posamezniki, ampak tudi naših institucij.
"Gre za to, kako organiziramo trge. Tehnološki trgi so trgi, kjer zmagovalec vzame vse. Vendar smo bili priča tudi premiku v političnem gospodarstvu, ki jim olajša kopičenje bogastva. Ideologija legitimizira njihova dejanja."
Bi bil svet brez Muska res na slabšem?
Prav tako ne verjame argumentu, da bi bili brez Muska kolektivno osiromašeni, brez električnih avtomobilov in vesoljskih ladij. "Vprašati se je treba: katera podjetja bi uspevala, če Musk ne bi zgradil Tesle?"
V Južni Afriki rojeni Musk je bil na začetku tesno povezan z ameriškimi demokrati (nenazadnje so prav demokrati bili bolj navdušeni nad okoljevarstveno sprejemljivimi električnimi avtomobili), v času prvega Trumpovega predsedniškega mandata pa je šel na desno. Oktobra 2022 je kupil Twitter in ga preimenoval v X. To družbeno omrežje je postalo Muskov veliki politični megafon, s katerimi širi svoja politična stališča.
Musk je na primer porabil milijarde za lobiranje proti povsem praktični in logični hitri železniški povezavi med Los Angelesom in San Franciscom ter v prid lastnemu projektu Hyperloop, projektu, ki, podobno kot ideja o rudarjenju asteroidov, ostaja v domeni absurdne znanstvene fantastike.
Svet financ in svet demokracije
Vendar pa Robeyns najbolj skrbi vidik, s katerim se finančna moč lahko spremeni v politično moč: "Musk je plačal 44 milijard dolarjev za nakup lastne zasebne platforme družbenih medijev, financiral jo je s prodajo lastnih delnic in to platformo uporablja na različne načine za spodkopavanje demokracije. Če verjamete v načelo politične enakosti, morate zgraditi zelo trdne zidove med svetom financ in sfero demokracije."
Čeprav je Musk najbogatejši človek na svetu, je za številne njegove oboževalce žrtev in obstranec (tako se predstavlja tudi sam).
Oboževalci, ki so prepričani, da so manjvredni od Muska
Godwin tudi piše, da Muskovi občudovalci sami sebe ne vidijo kot enakovredne Musku, ampak se vidijo kot manjvredne. Pravzaprav vse druge ljudi vidijo kot manjvredne v primerjavi z Muskom. "In s tem so zadovoljni. Srečni so že samo zato, ker živijo na istem planetu kot tak Bog," pravi Godwin.
Barney Whiter, nekdanji računovodja, ki zdaj vodi spletno stran za osebne finance in je Muskov veliki oboževalec, je na Godwinovo vprašanje, ali se v svojem življenju navdihuje pri Musku, odgovoril: "Ne. On je genij. Jaz nisem genij. Kot da bi psa primerjali s človekom."
"Musk je nadarjen, a tudi pomanjkljiv človek"
"In vendar je tudi Musk človek. Nenavaden človek. Nadarjen človek. A na koncu koncev pomanjkljiv človek, ki deluje v pomanjkljivem sistemu, tako kot vsak od nas. In sistem, ki mu je podelil absurdno bogastvo, navsezadnje ni neko naravno stanje. Je stvar, ki jo je ustvaril človek, arbitrarna igra, kolektivna fikcija. In njena pravila bi lahko preprosto preoblikovali – in to v katerokoli smer bi hoteli," še piše Godwin.
