Razklani Grki: med upanjem na boljše čase in strahom za prihodnost

Oči mednarodne skupnosti v teh dneh zrejo proti evropskemu jugu, kjer je v ponedeljek spodletel zadnji poskus, da bi poslanci za novega predsednika države podprli Stavrosa Dimasa. Ta razplet Grčijo čez štiri tedne pelje na predčasne parlamentarne volitve.

Zadnji dogodki kažejo, da se je Evropska unija morda prehitro veselila konca evrske krize. Vest, da padec Dimasa Grčiji čez mesec dni prinaša volilno nedeljo, na kateri se zmaga po rezultatih javnega mnenja nasmiha Sirizi, stranki skrajne levice, je dodobra stresla ne samo finančno in gospodarsko najbolj prizadeto evropsko državo v zadnjih petih letih, ampak tudi preostanek Evrope, vključno z velesilo Nemčijo.

Apokaliptični grški tisk Če ji uspe naskok na oblast, Siriza napoveduje, da se bo z uradnim Brusljem pogovarjala bistveno drugače od dozdajšnje grške vlade. Stranka že več let ostro nasprotuje politiki varčevanja, ki jo – v dogovoru z Unijo in mednarodnimi finančnimi telesi – trenutno izvaja Grčija. Zagovarja drugačen način odplačevanja denarnih dolgov, od mednarodnih finančnih ustanov med drugim zahteva njihov (delni) odpis.

Scenariji in ocene, ki jih o tem, kako bo v primeru zmage v razmerju do Evrope ravnala Siriza, nizata domači grški in mednarodni tisk, so različni, a večinoma pesimistični. Sodni dan, Konec nekega obdobja, Vladni Waterloo, ob naštetih naslovih iz grških medijev je BBC v torek zapisal, da imajo pridih apokaliptičnosti.

Dogodek na zadnjo januarsko nedeljo prihodnjega leta bo zato vsaj toliko kot domačo zanimal tudi mednarodno javnost.

Gospodarska rast prvič po šestih letih Če bodo v nedeljo, 25. januarja, rezultati na volilnih lističih potrdili meritve javnega mnenja v zadnjem letu in bo zmago v enajstmilijonski državi pobrala Siriza, to verjetno pomeni slovo zdajšnje koalicije liberalno-konservativne Nove demokracije in socialističnega PASOK-a. Ta Grčijo zadnja leta vodi skozi boleče, a, kot kažejo zadnje številke, vsaj deloma uspešne reforme.

Odkar je država v primežu krize – od leta 2008 se je njeno gospodarstvo skrčilo za neverjetno četrtino –, Grčija letos prvič beleži gospodarsko rast, kar pomeni, da uradno ni več v recesiji.

Siriza obljublja: odpis dolgov, konec zategovanja pasu, dovolj privatizacije Zmaga Sirize, če bi temu sledilo uspešno sestavljanje vlade, bi verjetno pomenila precejšen preobrat v uradni grški politiki do središč evropske moči, začenši z Nemčijo.

O izstopu Grčije iz evrskega območja vodja stranke Aleksis Cipras sicer ne govori, zato pa na seznamu njegovih obljub volivcem ostajajo prekinitev strogih varčevalnih ukrepov, delni odpis dolgov do mednarodnih finančnih teles, konec rezov, ki določajo minimalno plačo, ter ustavitev postopkov privatizacije desetin milijard vrednega državnega premoženja, ki se ga je v zameno za 240-milijardni sveženj pomoči Grčija zavezala prenesti v roke zasebnih lastnikov.

Negotovost, nelagodje v praksi Grčijo v teh dneh prek medijev nagovarjajo različni predstavniki mednarodne skupnosti. Skupni imenovalec je sporočilo, naj država tudi v primeru nove vlade ne skrene s poti, ki sta jo začrtali Nova demokracija in PASOK.

Omembo Grčije v povezavi z evrskim območjem s časopisnih strani spremljajo zapisi, kot so negotovost, nelagodje, nevarnost. Te besede so se potrdile tudi v praksi. Glavni delniški indeks na grški borzi je v ponedeljek, potem ko je bilo znano, da je Dimas v zgradbi na glavnem atenskem trgu Sintagma pred poslanci še tretjič klonil, izgubil več kot deset odstotkov.

Obresti na grške državne obveznice z desetletno ročnostjo so prebile mejo devetih odstotkov. Za primerjavo, pribitek na italijanske državne obveznice z desetletno ročnostjo trenutno znaša okoli dva odstotka. Donosi, ki jih je Slovenija izplačevala kupcem svojih dolžniških papirjev, nikoli niso bili tako visoki, letos poleti so bile obresti na primer 2,7-odstotne.

"Z grške družbe je padlo breme" A za zadnje burne dneve v državi, ki je pred tisočletji iznašla demokracijo, številni najdejo tudi manj kataklizmične oznake. Nicholas Cimpidas, nekdanji novinar grške javne televizije ERT, ki jo je vlada v sklopu varčevalnih ukrepov junija 2013 ukinila, ter oster nasprotnik politike zategovanja pasu in simpatizer Sirize, ponedeljkovo dogajanje na Sintagmi interpretira kot "prihod novega upanja in občutek, da je z grške družbe padlo veliko breme".

Po drugi strani pa je prisoten tudi strah, kaj lahko sledi, če bi Evropska unija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad želeli poiskati kompromisno rešitev z novo vlado, ki bi jo vodila Siriza, pojasnjuje Cimpidas.

Razklani Grki Grška družba in politični prostor sta razsekana na polovico, zato bodo po sogovornikovih trditvah prihodnji štirje tedni, ki vodijo do volilne nedelje konec januarja, zelo napeti.

Cimpidas ima glede razklanosti prav. Po pisanju BBC se del Grkov zaradi ukrepov, ki jih je država sprejela po nalogu uradnega Bruslja, namreč počuti izdanega. Meni, da so ti pretirani in da niso prinesli obljubljenih učinkov.

Nasprotno se določen del prebivalstva boji, da bi skrajno leva stranka na oblasti z drugačno politiko državo odpeljala s poti okrevanja, ki v zadnjem času kaže določene rezultate, in v najslabšem primeru povzročila celo odhod Grčije iz evrskega območja. Sploh če bi se evropska centrala odločila, da gre v pogovorih z novo grško vlado na okope.

Je spet v igri Grexit? Čeprav je dozdajšnji premier in vodja Nove demokracije Antonis Samaras dejal, da na volitvah pričakuje zmago, očitno resno računa tudi na možnost, da mu to odnese Siriza. Pred volilno nedeljo zato Grke svari, da ta lahko prinese tudi potencialno katastrofo. Tudi zato, ker ima Grčija v začetku prihodnjega leta na urniku dogovarjanja s posojilodajalci. Če bo Grčijo namesto Nove demokracije v pogovorih z evroinstitucijami zastopala Siriza, bi ti lahko tekli drugače od pričakovanj.

Čeprav besede Grexit trenutno ni najti v Ciprasovem besedišču, nekateri tuji mediji že pišejo, da se ta možnost vnovič kaže kot aktualna. A novinar Cimpidas meni, da se Grexit ne bo zgodil, njegova razlaga pa je naslednja: "Ni v interesu Nemčije in drugih evropskih držav, da bi Grčijo pustile zunaj evroobmočja. Sploh zato, ker krize v Evropi še ni konec. To bi namreč povzročilo verižno reakcijo, ki bi jo čutili vsi v Evropi in širše."

Ironija na delu O mogoči verižni reakciji v zadnji analizi Grčije piše tudi BBC: "Zmaga Sirize bi pomenila pospešek za stranke na skrajni levici in skrajni desnici – v Španiji, Italiji in drugih državah –, ki se ne želijo ukloniti avtoriteti Evropske unije."

Britanski The Economist pa ugotavlja, da bliže ko je bilo leto 2015, trdnejše je bilo prepričanje evropskih voditeljev, da je kriza evra preteklost. Predčasne parlamentarne volitve v Grčiji zdaj kažejo, da je bilo to veselje prerano. Strankarski populisti z vseh vetrov, ki nasprotujejo evru, so v številnih državah vedno uspešnejši, tako je vodja stranke Podemos, ki ima v Španiji najvišjo podporo, že pozdravil Ciprasov uspeh, ki Grčijo pelje na predčasne volitve, piše The Economist.

Dodaja, da je v Grčiji ta trenutek na delu tudi ironija. Nezadovoljstvo v javnosti je namreč eskaliralo prav v času, ko se je država začela postavljati na noge.