Torek, 28. 4. 2026, 12.53
1 mesec, 2 tedna
Putin na lovu za denarjem. To je storil.
Vojna v Ukrajini zahteva veliko denarja. Olajšanje za Rusijo je, da se je zaradi vojne v Ukrajini povečal dobiček od prodaje nafte. A kljub temu naj bi Vladimir Putin od ruskih oligarhov zahteval zelo velike donacije za vojno.
Za financiranje vojne v Ukrajine naj bi se ruski predsednik Vladimir Putin zdaj zanašal tudi na donacije ruskih superbogašatev. Ti morajo dati denar, sicer padajo pri Putinu v nemilost.
Po poročanju britanskega medija Telegraph je ruski predsednik Vladimir Putin marca povabil skupino oligarhov na tajni sestanek v Kremlju.
Zahteve za donacije
Tam naj bi od njih zahteval, naj dajo znatne donacije, ker namerava Rusija nadaljevati vojno, dokler celoten vzhodni Donbas ne bo pod ruskim nadzorom.
Po poročanju Telegrapha je milijarder Sulejman Kerimov, močno sankcionirani rudarski in finančni tajkun, že obljubil sto milijard rubljev – približno milijardo evrov. Prispevek je obljubil tudi Oleg Deripaska, nekoč najbogatejši Rus in pomemben podjetnik v energetskem in kovinskem sektorju.
Kremelj trdi: Gre za prostovoljne prispevke
Kremelj uradno zanika tajni sestanek. Kot trdi ruski tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je neimenovani oligarh na lastno pobudo plačal zelo veliko vsoto. Številna podjetja menijo, da je njihova dolžnost, da izkažejo hvaležnost, ker je njihov uspeh tesno povezan z državo, trdi Peskov.
Med udeleženci zaprtega sestanka med Putinom in ruskimi oligarhi naj bi bil tudi Sulejman Kerimov. Ta naj bi na Putinovo zahtevo za vojno dal okoli milijardo evrov.
Telegraph dvomi v uradno zgodbo Kremlja, saj so oligarhi, ki so se po začetku invazije februarja 2022 distancirali od Putina, tvegali razlastitev ali izgnanstvo. Tisti, ki so ostali zvesti, so prejeli donosne pogodbe in se globoko ukoreninili v orožarski industriji.
Vojna zahteva veliko denarja
Rusija zdaj za obrambo porabi več kot sedem odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP), vendar denarja še vedno ni dovolj. Za vojsko je bilo v letu 2025 namenjenih 13,5 bilijona rubljev oziroma približno 145 milijard evrov.
Proračunski primanjkljaj je samo v januarju in februarju letos dosegel več kot 90 odstotkov pričakovanega zneska za celotno leto. Da bi to preprečila, je ruska vlada zvišala davek na dodano vrednost (DDV) na 22 odstotkov. Pričakuje se, da bo to v treh letih ustvarilo dodatnih 600 milijard rubljev (približno šest milijard evrov).
Novi davki
Poleg tega so morala velika podjetja leta 2023 plačati posebno desetodstotno dajatev na presežni dobiček, kar je državi prineslo približno 320 milijard rubljev (okoli 3,5 milijarde evrov).
Hkrati ima Rusija trenutno ogromno dobička od vojne na Bližnjem vzhodu. Po poročanju Telegrapha veliko povpraševanje po ruski nafti državi prinaša približno 670 milijonov evrov na dan. Kljub temu vlada razmišlja o desetodstotnem zmanjšanju civilne porabe.