Sreda, 2. 9. 2026, 14.01
4 dni, 23 ur
Predsednik parlamenta Republike Srbske: Napovedali so nam vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,93
Po besedah Nenada Stevandića gre za poskus rušenja ustavne ureditve v škodo Republike Srbske.
Predsednik Narodne skupščine Republike Srbske Nenad Stevandić je ocenil, da je bila tej bosansko-hercegovski entiteti "napovedana vojna". Burno izjavo je podal ob postopku pred ustavnim sodiščem BiH, pri tem pa se je skliceval tudi na številne prijave zaradi poveličevanja nedavno umrlega obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića.
Nenad Stevandić, ki ga je konec avgusta v Ljubljani gostil predsednik DZ Zoran Stevanović, je po seji odbora za ustavna vprašanja Narodne skupščine Republike Srbske dejal, da je ustavno sodišče BiH s sprejemom vprašanja veta srbske članice predsedstva BiH Željke Cvijanović v obravnavo po njegovem mnenju ustvarilo nevaren precedens.
"To je napoved vojne Republiki Srbski," je izjavil in trdil, da ustavno sodišče od podpisa daytonskega sporazuma takšnega veta še ni problematiziralo. Po njegovem gre za poskus rušenja ustavne ureditve v škodo Republike Srbske.
Spor zaradi imenovanja komisije
V ozadju spora je odločitev predsedstva BiH o imenovanju članov komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov. Predsedstvo je konec junija imenovalo nove člane komisije, med njimi tudi tuje strokovnjake.
Cvijanovićeva je odločitev ocenila kot škodljivo za vitalne interese Republike Srbske in nanjo vložila veto, ki ga je 7. julija z dvotretjinsko večino podprla Narodna skupščina Republike Srbske. Za potrditev njenega stališča je glasovalo 59 od 64 navzočih poslancev.
Predsedujoči predsedstvu BiH Denis Bećirović je nato zadevo poslal na ustavno sodišče. Trdi, da Narodna skupščina Republike Srbske v tem primeru sploh ni imela ustavne pristojnosti za odločanje o vitalnem interesu entitete. Po njegovem imenovanje članov komisije ni vprašanje zunanje politike oziroma vprašanje, pri katerem bi bilo mogoče uporabiti takšen mehanizem veta.
Stevandić omenil tudi prijave zaradi Mladića
Stevandić pa je spor povezal tudi z odzivi po smrti nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića. Kot enega od razlogov za dogajanje je navedel "mržnjo", ki naj bi se kazala tudi v številnih prijavah zaradi odzivov na Mladićevo smrt. Trdi tudi, da za pritiski na Republiko Srbsko stojijo zunanji akterji.
Tožilstvo BiH je namreč po Mladićevi smrti prejelo več tisoč prijav državljanov zaradi objav in komentarjev, ki bi lahko pomenili poveličevanje pravnomočno obsojenih vojnih zločincev oziroma zanikanje genocida. Tožilstvo je napovedalo, da bo prijave pregledalo.
Poveličevanje pravnomočno obsojenih vojnih zločincev je v BiH kaznivo. Kazenski zakonik med drugim sankcionira tudi javno odobravanje, zanikanje ali opravičevanje pravnomočno ugotovljenega genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov pod pogoji, določenimi v zakonu. Določbe je leta 2021 uvedel takratni visoki predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko.
