Sreda, 2. 9. 2026, 11.30
1 mesec
Gostujoče pero
Posebna operacija Sveti oligarhi: kako Kremelj Zahodu prodaja lažne zgodbe o verskem preganjanju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
V moskovski zgodovinski trdnjavi Kremelj domuje rusko predsedstvo oziroma najvišji vrh ruske oblasti.
Kako mednarodni odvetnik preganjane oligarhe spreminja v žrtve verskega preganjanja – in pod to krinko promovira teze, ki škodujejo državam, proti katerim deluje.
Robert Amsterdam se predstavlja kot zagovornik človekovih pravic. Mednarodni pravnik s pisarnama v Londonu in Washingtonu prevzema primere strank, ki jih preganjajo države, in po lastnih besedah brani versko svobodo. V zadnjih letih je pri tem zagovorništvu opaziti ponavljajoč se vzorec. Dvakrat – najprej v Ukrajini, nato v Armeniji – je Amsterdam zastopal milijarderja, proti kateremu je potekal kazenski postopek in katerega interesi so se ujemali z ruskimi. In dvakrat je primer svoje stranke obravnaval po istem vzorcu: spor glede denarja, odvzetega premoženja in povezav z Moskvo je spremenil v zgodbo o preganjanju kristjanov.
Operacija ima zelo praktičen cilj – stranki vrniti zaplenjeno premoženje. Toda kampanja ne govori o premoženju, temveč o veri: tako premoženjski spor bogatega človeka dobi jezik, v katerem ga bodo slišali v Washingtonu in Bruslju. In vsakič zaščita "preganjane" cerkve deluje tako, da državo, v kateri poteka primer, odmakne od zahodne podpore – Ukrajino od ameriške vojaške pomoči, Armenijo od približevanja Evropi.
Ukrajina: cerkev v ospredju, oligarh v senci
Prvi je bil Vadim Novinski – ukrajinski milijarder, protodiakon Ukrajinske pravoslavne cerkve Moskovskega patriarhata. Novinski je premoženje ustvaril s trgovanjem z nafto v Sankt Peterburgu v devetdesetih letih – po podatkih v podjetju tesnega Putinovega zaveznika. Pozneje je posel preselil v Ukrajino, postal eden glavnih posvetnih pokroviteljev UOC in se večkrat pojavil v kadru ob patriarhu Kirilu. Avgusta 2023, ko je najel Amsterdamovo podjetje, je bil Novinski že pod sankcijami ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, razpisana je bila tiralica v primeru državne izdaje – kot "kurator Ruske pravoslavne cerkve v Ukrajini" –, njegovo premoženje v vrednosti več kot deset milijard grivn pa je bilo zaplenjeno. Družinsko podjetje na okupiranem Krimu je medtem še naprej delovalo za rusko vojsko.
Sprva je Amsterdam vodil prav njegov osebni primer – izpodbijal sankcije in zahteval vrnitev odvzetega. Toda le dva meseca pozneje je podjetje objavilo, da ne zastopa več oligarha, temveč samo cerkev. Tako se izvede zamenjava, na kateri temelji celotna kampanja: v ospredje pride "preganjana" cerkev, milijarder, ki plačuje njeno zaščito, pa izgine v ozadje.
Nato se razvije sklop orodij, ki bo čez dve leti ponovljen v Armeniji. Ustvari se ločeno spletno mesto kampanje – savetheuoc.com, pri čemer podjetje avtorstva ne skriva: v rubriki za stike je njegov lastni naslov. Izhajata dve "beli knjigi" – tako imenujemo vladna poročila, oblikovana kot nepristranska analiza vprašanja, s sklici na mednarodno pravo in priporočili. Bistvo te zvrsti je prav v videzu nepristranskosti: dokument je videti kot strokovna analiza, čeprav ga je napisala in plačala ena od strani v sporu, sklep v njem pa je znan vnaprej. Bele knjige so objavljene v razdelku white-papers na spletnem mestu podjetja.
Vadim Novinski
Nato kampanja vstopi v ameriške institucije. Podjetje vloži vlogo pri Komisiji ZDA za mednarodno versko svobodo in zahteva, da se Ukrajino uvrsti na seznam držav, kjer je vera še posebej ogrožena. Na Capitol Hillu zanjo delajo najeti lobisti – podjetje Nelson Mullins z nekdanjim kongresnikom Ronom Klinkom in profesor prava William Burke-White, ki se je posebej registriral kot tuji agent v interesu UOC in je zaračunaval 1.400 dolarjev na uro. Bistvo tega, kar so sporočali zakonodajalcem, je bilo po pričevanju treh zaposlenih v Kongresu eno samo: nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini je treba pogojevati z usodo Cerkve. Prav zato je potreben verski okvir – oddaljeni spor glede župnij se spremeni v argument proti oboroževanju države, ki je v vojni.
Svoje delo za cerkev je Amsterdam ves ta čas označeval kot dobrodelno, storitve pa kot brezplačne. Dokler septembra 2024 v intervjuju za Washington Post ni priznal, da je del stroškov plačeval Novinski – in ni hotel povedati, kdo plačuje preostanek.
Armenija: isti vzorec, druga cerkev
Čez dve leti Amsterdam prispe v Erevan – tokrat k Samvelu Karapetjanu – armensko-ruskemu milijarderju z ruskega seznama Forbes, ki je bil vključen v "kremeljsko poročilo" ameriškega finančnega ministrstva iz leta 2018 in je dolgoletni partner Gazproma. Njegovo stranko Močna Armenija številne preiskave – od agencije Reuters do švedskega Blankspota – opisujejo kot moskovsko izbiro za volitve leta 2026. Karapetjan je bil aretiran zaradi obtožb javnih pozivov k prevzemu oblasti, po njegovi aretaciji pa je država objavila nacionalizacijo njegovega energetskega omrežja – podjetja, ki z električno energijo oskrbuje vso državo –, pri čemer se je sklicevala na "resne kršitve pri poslovanju".
Nato se konstrukcija ponovi – iste podrobnosti, isto zaporedje. Stranka – isti tip: milijarder z rusko sledjo; obraz kampanje – "preganjana" cerkev. Spletno mesto freekarapetyan.com, v rubriki za stike znova Amsterdamovo podjetje in spet dve beli knjigi.
Armenska prestolnica Erevan
En zaslon, ena pripoved
Še eno orodje obeh kampanj je televizijski ekran. Amsterdam in njegove stranke so v dveh letih najmanj petkrat nastopili pri Tuckerju Carlsonu – ameriškem voditelju, znanem po proruskih pogledih. Pogovor je vsakič šel po istih tirnicah: oddaljena država, financirana z ameriškim denarjem, preganja kristjane. Takšna usmeritev je zaskrbela zakonodajalce in verske organizacije. V Kongresu so bili po podatkih zaskrbljeni zaradi tega, kako močno je Amsterdamova kampanja vplivala na razpoloženje republikanskega volilnega telesa – zlasti po nastopih pri Carlsonu.
Pravoslavna odvetniška organizacija OPAC je že prej javno obtožila Carlsona, da širi rusko propagando o "tako imenovanem preganjanju kristjanov v Ukrajini". Skrbi niso neutemeljene, primerjali so Amsterdamove argumente z internimi dokumenti kremeljskih političnih tehnologov iz leta 2023 iz gradiva, ki ga je pridobila evropska obveščevalna služba: priročnik je narekoval, naj se Ukrajino prikazuje kot "družbo, ki je postala protikrščanska", okolje Zelenskega pa kot ljudi, ki se vedejo "kot nacisti". Amsterdamove navedbe, da česa takega ni bilo "od časa nacistov" in da gre za "obsežen zločin proti človečnosti", se v to matrico ujemajo dobesedno.
Ukrajinski novinar in komentator Volodimir Sonjuk
Stran se je spremenila
Pred dvajsetimi leti je ime Roberta Amsterdama pomenilo prav nasprotno. Bil je odvetnik Mihaila Hodorkovskega – pravnik, ki so ga pridržali v Moskvi, izgnali iz države in razglasili za persono non grata, ker je branil oligarha, ki ga je Kremelj poslal v zapor. Takrat je zastopal človeka, ki ga je preganjala ruska država; njegov sloves sovražnika Kremlja, neprijetnega in načelnega človeka je postal njegov kapital.
Danes je ta kapital vložen v nasprotno smer. Amsterdamove stranke so milijarderji z rusko sledjo; kampanje, ki jih vodi, delujejo proti državam, ki se upirajo Moskvi; teze, ki jih izreka z odra najvplivnejše ameriške protiukrajinske oddaje, pa se beseda za besedo ujemajo s kremeljskimi priročniki. Za človeka, ki je nekoč zaslovel z obrambo žrtve Kremlja, je najtežje posumiti, da zdaj služi njegovim interesom – in morda je prav v tem vrednost takšnega izvajalca. Ni se spremenila biografija. Spremenila se je stran.
