Četrtek, 20. 8. 2026, 9.33
1 mesec, 2 tedna
Posebna naloga: Italijani v Jadran spuščajo vojsko hobotnic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
Modra rakovica izvira z atlantske obale Severne in Srednje Amerike, vendar se je zaradi človekovega vpliva razširila tudi v evropska morja. V Jadranu so jo prvič zabeležili že leta 1949, na vzhodni obali pa so tega raka prvič opazili leta 2004. V zadnjih desetletjih se je njegova populacija močno povečala. Ekipa z Univerze v Bologni meni, da lahko navadna hobotnica pomaga nadzorovati populacijo rakov, poroča Phys.org.
Italijanski strokovnjaki so se lotili nenavadnega načrta: v severni Jadran nameravajo izpustiti kar 160 tisoč hobotnic. Razlog ni želja po povečanju njihove populacije, temveč precej resnejša težava – invazivne modre rakovice, ki so v zadnjih letih preplavile tamkajšnje vode in povzročajo ogromno škodo.
Italijanski znanstveniki v Jadransko morje izpuščajo na tisoče majhnih hobotnic, da bi zajezili invazivno vrsto modre rakovice, ki uničuje lokalno gojenje školjk. Modra rakovica izvira z atlantske obale Severne Amerike in je v Sredozemlje prispela pred desetletji, najverjetneje z balastno vodo tovornih ladij.
Populacija se je v zadnjih letih močno povečala, italijanska vlada in ribiška združenja pa ta trend pripisujejo segrevanju morij in podnebnim spremembam. "Hobotnico smo izbrali, ker je naravni in zelo učinkovit plenilec rakov," je za AFP pojasnil raziskovalec Antonio Casalini.
Vse več težav
Težava modrega raka je predvsem v njegovem apetitu. Je vsejed in se prehranjuje z različnimi morskimi organizmi, med drugim z ribami, školjkami in drugimi raki. Močne klešče jim omogočajo, da brez večjih težav odpirajo in drobijo školjčne lupine.
Na italijanski strani Jadrana so posledice že zelo resne. Populacija rakov je ponekod tako narasla, da jih ribiči iz mrež dnevno poberejo tudi po več sto kilogramov. Še posebej prizadeta je gojitev školjk, pri čemer je bila proizvodnja nekaterih vrst zaradi plenilskega raka praktično uničena.
Sinja plavajoča rakovica
Škode za več sto milijonov evrov
Modre rakovice, ki s svojimi ostrimi modrikastimi kleščami spretno odpirajo školjke, povzročajo pravo opustošenje v severovzhodni Italiji, eni od vodilnih evropskih regij za gojenje školjk.
Oblasti v deželi Emilija - Romanja so lani sporočile, da je vrednost škode, nastale od leta 2022, dosegla skoraj 17 milijonov evrov. Po ocenah združenja kmetov in ribičev Coldiretti skupne izgube v vsej Italiji znašajo približno 200 milijonov evrov, pri čemer je močno prizadeta tudi severna dežela Benečija.
"Požrejo prav vse, vključno z mladimi školjkami na morskem dnu. Povzročile so popolno opustošenje v lagunah okoli delte reke Pad," pravi Davide Sanulli, 64-letni ribič in gojitelj školjk, ki sodeluje pri projektu izpuščanja majhnih hobotnic v morje.
Italian scientists bet on octopus to fight crab invasion.
— AFP News Agency (@AFP) August 19, 2026
A team from University of Bologna is betting that the common octopus can help contain the burgeoning population of blue crab -- a voracious crustacean that has ravaged shellfish production in the Adriatic… pic.twitter.com/h0itQb6JfJ
Malo naravnih sovražnikov
Modre rakovice so odlične plavalke, zrastejo lahko do teže enega kilograma in praktično nimajo naravnih plenilcev.
V Jadranu imajo malo učinkovitih naravnih sovražnikov, zato se njihova populacija lahko hitro povečuje. Hobotnice sicer lahko plenijo rake, vendar se v naravi pogosto izogibajo območjem z nižjo slanostjo, kjer modri rak prav tako pogosto prebiva. Zato strokovnjaki iščejo načine, kako bi ponovno vzpostavili ravnovesje.
Projekt Octo-BluZnanstvena skupina v laboratoriju v pristaniškem mestu Cesenatico vzreja mlade hobotnice v posebnih bazenih. Ko dosežejo primerno velikost, na tisoče primerkov v velikih plastičnih vrečah prepeljejo na morje in jih izpustijo v bližini podmorskih grebenov, kjer so za lažje preživetje namestili umetna zavetja iz cementa in gline.
Od junija so v morje izpustili približno 80 tisoč mladih hobotnic, do konca avgusta jih nameravajo izpustiti še enkrat toliko. Raziskovalci upajo, da jih bo vsaj nekaj uspešno odraslo. "Cilj je ustvariti manjšo obalno populacijo, ki bi se lahko učinkoviteje borila proti širjenju modre rakovice," je pojasnil tehnik za akvakulturo Antonio Casalini.
