Sobota, 9. 5. 2026, 15.12
1 mesec
Poljska katastrofa: je to sporočilo tudi za Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,44
Poljska se gospodarsko razvija, a obenem po zlomu komunizma ni razvila lastnih podjetij, ki bi bila globalno pomembna. Velika nevarnost ji grozi tudi zaradi zelo nizke stopnje rodnosti. Na simbolni fotografiji: poljska navijačica iz leta 2007.
V fantazijskem svetu ameriške, pa tudi evropske desnice so konservativne pokomunistične države, kot sta Madžarska ali Poljska, zgodbe o uspehu. Ni jih malo, ki napovedujejo, da zahodnoevropske države propadajo, države na vzhodu EU pa so prihodnost. A to so le kolektivne utvare. Glede gospodarske razvitosti države, ki so imele nekoč socialistično ureditev, še vedno zaostajajo za razvitimi evropskimi gospodarstvi in nič ne kaže, da bi jih kmalu ujele. Velika težava, zlasti za Poljsko, je tudi nizka stopnja rodnosti.
Tako je v intervjuju za New Yorker lani pojasnjeval znani ameriški zgodovinar Stephen Kotkin. Med države, ki so del fantazijskega sveta ameriške, pa tudi dela evropske desnice, bi lahko brez dvoma uvrstili tudi Orbanovo Madžarsko. Ta fantazijska Madžarska, ki se te dni poslavlja, je prav tako kot Putinova Rusija veljala za zgled nacionalno-konservativni oziroma populistični desnici.
Fantazijska in realna Madžarska
Budimpešta je v teh 16 letih, ko je bil na oblasti Viktor Orban, dobila sloves nekakšne svetovne prestolnice protiliberalne desnice. Zaradi tega so tudi številni na slovenski desnici kovali v nebo Orbanovo Madžarsko, češ kako uspešna država je to, obenem pa dajali v nič Slovenijo.
V resnici pa je Madžarska po gospodarski razvitosti tretja najmanj razvita članica EU in daleč za Slovenijo.
Fantazijska Poljska
Del fantazijskega sveta zahodne oziroma evropske desnice je tudi Poljska. Njena privlačnost za desnico je v tem, da velja za konservativno, katoliško državo, kjer levica nima možnosti za uspeh. Številni hvalijo tudi njeno neprekinjeno gospodarsko rast.
Pravo merilo gospodarske razvitosti je realni BDP na prebivalca. Po tem merilu vse članice, ki so imele pred letom 1990 socialistično ureditev, zaostajajo za zahodnimi članicami. In nič ne kaže, da bi vzhodne, postkomunistične članice hitro ujele zahodne članice po gospodarski razvitosti. Na fotografiji: Varšava.
Pri Poljski, pa tudi nekaterih drugih pokomunističnih tranzicijskih državah se zlasti poudarja njihov bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov oziroma kupno moč prebivalcev posamezne države.
Raven cen in realni BDP na prebivalca
To merilo je odvisno od ravni cen v posamezni državi. Čim manj gospodarsko razvita je država, tem nižje so praviloma cene. Poljska je imela tako po Eurostatu cene v višini 72,3 odstotka povprečja EU (Slovenija za primerjavo 89,5 odstotka, Avstrija pa 111,7 odstotka).
Pravo merilo gospodarske razvitosti je realni BDP na prebivalca. Po tem merilu vse članice, ki so imele pred letom 1990 socialistično ureditev, zaostajajo za zahodnimi članicami. In nič ne kaže, da bi vzhodne, postkomunistične članice, po gospodarski razvitosti hitro ujele zahodne članice.
Velika odvisnost od zahodnih koncernov
Za vzhodne članice EU lahko rečemo, da so po svoje gospodarske polkolonije zahodnih, zlasti nemških koncernov. Oziroma da so njihova nacionalna gospodarstva del nemškega gospodarskega prostora in nemških dobavnih verig.
Vzhodne članice EU, ki so imele pred letom 1990 socialistično ureditev, kot je Madžarska, so po zlomu komunizma postale del nemškega gospodarskega prostora. Na fotografiji iz leta 1999: mladi Viktor Orban (v sredini), desno ob njem tedanji avstrijski kancler Viktor Klima, levo pa takratni nemški kancler Gerhard Schröder.
Seveda je to gospodarsko ugodno za obe strani: nemški oziroma zahodni koncerni so po zlomu komunizma dobili nove trge, vzhodna gospodarstva pa se razvijajo. A hierarhija je jasna: zahod je še vedno v prednosti pred vzhodom EU.
Južnokorejski in poljski model
Češki ekonomist Daniel Kral je na družbenem omrežju X opozoril na razlike med južnokorejskim in poljskim modelom gospodarskega razvoja. Južna Koreja in druga vzhodnoazijska gospodarstva so zaščitili svoje nastajajoče industrije, preden so jih izpostavili svetovni konkurenci.
Posledično so se pojavile ikonične svetovne blagovne znamke iz Južne Koreje in Tajvana. Nasprotno pa so Poljska in druga srednje- in vzhodnoevropska gospodarstva doživela turbulenten prehod iz centralno načrtovanega v tržno gospodarstvo, hkrati pa so se soočali s strogimi omejitvami zaradi pravil o pristopu in članstvu v EU, ki so preprečevala protekcionistične ukrepe.
Ni poljskih ali romunskih globalnih prvakov
V tem okolju so neposredne tuje naložbe postale primarna rešitev. Namesto da bi dopolnjevale ali gradile lokalne zmogljivosti, so jih v veliki meri nadomestile. Omenjena pokomunistična gospodarstva srednje in vzhodne Evrope so se globoko integrirala v globalne vrednostne verige, običajno v segmentih z nižjo vrednostjo, kjer prevladujejo tuje multinacionalke. Zato ni poljskih ali romunskih globalnih prvakov. Kjer obstajajo lokalni uspehi, večinoma delujejo kot dobavitelji za te multinacionalke, opozarja Kral.
South Korea and Poland present two distinct solutions to the challenges of late development shaped by their unique contexts.
— Daniel Kral (@DanielKral1) April 22, 2026
Korea, and other East Asian economies, protected their nascent industries before exposing them to global competition. The aim was to create domestic… https://t.co/3Qpd92Sen2
Odprto tako ostaja vprašanje, ali lahko te države glede na strukturno odvisnost od zunanjih akterjev modernizacije in omejene domače inovacijske zmogljivosti (razlike v porabi za raziskave in razvoj v primerjavi z Južno Korejo so odličen primer) dosežejo popolno konvergenco z zahodnim življenjskim standardom. Ali lahko gospodarstvo doseže status visokega dohodka, ne da bi razvilo globalno konkurenčna podjetja in doseglo tehnološko mejo, se še sprašuje Kral.
Demografski meč, ki visi nad Poljsko
Velika, skorajda katastrofalna težava za Poljsko je tudi izjemno nizka rodnost. Po nekaterih podatkih je leta 2024 rodnost na Poljskem padla na 1,1 rojstva na žensko, leta 2025 pa naj bi po napovedih znašala le 1,05 rojstva na žensko (v Evropi naj bi bila nižja stopnja rodnosti samo v Ukrajini, kjer že od leta 2022 divja vojna).
Stopnja rodnosti na Poljskem je nizka, čeprav je splav na Poljskem zelo omejen. Dovoljen je le, če nosečnost ogroža življenje ali zdravje ženske ali če je posledica kaznivega dejanja (posilstva ali incesta). Država družine z otroki podpira z denarnimi transferji. A nič ne pomaga.
