Pogovori med Iranom in zalivskimi državami o Hormuški ožini preloženi

19.22 Trump ponovno odprt za pogajanja z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je danes nakazal, da je znova odprt za pogovore z Iranom, potem ko je več tednov poudarjal, da je za dogovor s Teheranom še prezgodaj. Cene dizla so medtem v ZDA danes dosegle zgodovinsko rekordno vrednost povprečno 6,23 dolarja za galono (3,8 litra).

"Propadajoči Iran si želi hitro dogovora. Sam bom odločil, ali se bodo ZDA odločile za sodelovanje - za to možnost smo odprti," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Ob tem ni navedel nobenih podrobnosti ali novih informacij, vendar pa je z izjavo spodbudil pričakovanja energetskih in finančnih trgov o morebitnem umirjanju napetosti med Washingtonom in Teheranom. Odnosi med ZDA in Iranom ostajajo napeti, pri čemer je ena ključnih točk spora Hormuška ožina. Zaradi konflikta in motenj v prometu skozi ožino trpijo svetovni naftni in finančni trgi, vendar Trump poudarja, da so za višje cene energije po novem krivi predvsem ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo. Trump je doslej od marca že večkrat razglasil zmago in konec vojne z Iranom, ki se nadaljuje.

Izmenjujejo se pomirjujoče izjave o pogajanjih in umiritvi razmer ter grožnje s popolnim uničenjem, skupaj s trditvami, da je Iran že povsem uničen. Trump tudi trdi, da imajo ZDA popoln nadzor nad Hormuško ožino. Washington in Teheran sta junija po objavljenem besedilu dosegla memorandum o soglasju, katerega cilj je bil končanje konflikta in ponovna vzpostavitev pomorskega prometa.

Predvideval je pogajanja o končnem dogovoru ter vprašanja, povezana z ameriško pomorsko blokado in gibanjem plovil skozi Hormuško ožino. Nadaljnji razvoj dogodkov je diplomatska prizadevanja zapletel. Trump je prejšnji mesec dejal, da nima določenega časovnega načrta za vrnitev Irana k pogajanjem in da se mu ne mudi, cene dizla pa so medtem v ZDA podrle zgodovinske rekorde.

15.55 Jemenski hutijevci trdijo, da so napadli vojaške objekte v Savdski Arabiji

Uporniški jemenski hutijevci so na vojaške tarče v Savdski Arabiji izstrelili več deset brezpilotnih letalnikov in raket, je danes dejal tiskovni predstavnik hutijevcev Jahja Sari. Po njegovih besedah so to storili v odgovor na zračne napade, ki jih je izvedela Savdska Arabija, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po navedbah Sarija so Hutijevci izvedli obsežno vojaško operacijo, katere cilji so bili vojaški objekti in infrastruktura, med njimi "hangarji za lovska letala, radarji, vzletno-pristajalne steze, skladišča za streliva in drugi cilji, ki se nahajajo na območju zračnega oporišča kralja Halida" v kraju Hamis Mušajt na jugu države. Dodal je, da so hutijevci pri tem povzročili "znatno škodo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hutijevci s to operacijo, tako Sari, odgovorili Savdski Arabiji, ki da je v zadnjih petih dneh izvedla več kot 300 zračnih napadov po vsem Jemnu.

Napade naj bi izvedla iz oporišč v Hamis Mušajtu in Taifu. Rijad, ki v Jemnu v boju proti hutijevcem sicer podpira vladne sile, se na navedbe o novih napadih še ni odzval, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zadnji spopadi sledijo približno teden dni dolgi hutijevski ofenzivi v Jemnu, v okviru katere je skupina zavzela obalo ob Rdečem morju ter po navedbah hutijevcev in jemenskih vladnih virov okrepila nadzor na območju ožine Bab al Mandab v osrčju pomorske poti, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom.

Omenjena plovna pot je pomembna za savdski izvoz nafte, potem ko zaradi vojne med ZDA in Iranom Hormuška ožina ostaja praktično zaprta. Nedavni dogodki poleg tega lahko predstavljajo povečanje grožnje mednarodnemu ladijskemu prometu po Rdečem morju. Hutijevci so sicer pred dnevi dejali, da nameravajo zagotoviti varnost plovbe na območju, pri čemer so poudarili, da za savdska plovila velja blokada. Čeprav je Teheran podpornik hutijevcev, pa je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei danes medijem dejal, da so hutijevci povsem neodvisni in da "svoje odločitve sprejemajo na podlagi svojih interesov".

13.10 Vodji iranske jedrske agencije preprečili prihod na Dunaj

Vodji iranske agencije za jedrsko energijo Mohamadu Eslamiju so zaradi ameriških pritiskov preprečili udeležbo na letni generalni konferenci Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki se bo začela danes na Dunaju, so sporočili v Teheranu. Iransko zunanje ministrstvo je zato na pogovor poklicalo avstrijskega odpravnika poslov v Teheranu.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei je danes na novinarski konferenci v Teheranu kot "povsem neutemeljeno" obsodil odločitev avstrijske vlade, ki je po njegovih besedah "zavrnila izdajo vizumov delegaciji Islamske republike Iran". "Jasno nam je, da je do tega incidenta prišlo pod ameriškim pritiskom, vendar to avstrijske vlade ne odvezuje odgovornosti," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Neimenovani diplomatski vir na Dunaju je medtem potrdil, da je Avstrija zaradi ameriških pritiskov Eslamiju zavrnila vstop v državo.

ZN so proti Eslamiju, takratnemu direktorju Inštituta za usposabljanje in raziskave v iranski obrambni industriji, leta 2008 uvedli sankcije zaradi njegove vpletenosti v iranski jedrski program in razvoj nosilnih sistemov za jedrsko orožje. Po poročanju medijev je IAEA za Eslamija pred srečanjem na Dunaju zaprosila za izjemo od sankcij, ki med drugim vključujejo prepoved potovanja. Avstrijsko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da je Varnostni svet ZN to izjemo zavrnil, poroča časnik Kronen Zeitung.

Iranska državna televizija je pred tem poročala, da je Eslami z delegacijo v soboto z rednim letom odpotoval na Dunaj, "vendar so jih na poti blokirali zaradi oviranja ZDA". Dodala je, da se je Eslami še isti dan vrnil v Teheran.

Na Dunaju bi se moral udeležiti 70. letne generalne konference IAEA, na kateri bodo do petka voditelji, znanstveniki in nacionalni predstavniki 181 držav članic pregledali delovanje agencije, potrjevali njen proračun ter sprejeli resolucije, povezane z jedrsko varnostjo, tehničnim sodelovanjem in neširjenjem jedrskega orožja. Eslami se je letne konference lani udeležil in je v imenu Irana, članice IAEA, imel govor.

8.50 Pogovori med Iranom in zalivskimi državami o Hormuški ožini preloženi

Pogovori o Hormuški ožini med Iranom in več zalivskimi državami, predvideni za danes v Omanu, so preloženi, je v nedeljo sporočil omanski zunanji minister Badr al Busaidi. Novega datuma pogovorov ni omenil. Iranski predsednik Masud Pezeškian je medtem dejal, da so Iran in Združeni Arabski Emirati pripravljeni znova izboljšati odnose.

Po navedbah omanskega ministra, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, so srečanje, v ospredju katerega bi bili varnost v Hormuški ožini in plovba skoznjo, preložili v interesu doseganja soglasja. "Še naprej smo zavezani spodbujanju dialoga, ki podpira stabilnost in trajno sodelovanje v naši regiji," je Busaidi zapisal na družbenem omrežju X.

Iran je danes sporočil, da so pogovore preložili na zahtevo Savdske Arabije, ki je kot razlog navedla zaostrovanje razmer v Jemnu. "Res je, da je Savdska Arabija prosila za preložitev srečanja," je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei na tiskovni konferenci v Teheranu. V odgovoru na novinarsko vprašanje je potrdil, da so pri tem igrali vlogo najnovejši dogodki v Jemnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novice Ob tem prizoru trepeta ves svet, v Ukrajini pa so besni kot risi

Uporniški hutijevci, ki jih podpira Iran, so minuli teden prodrli do pomembne morske ožine Bab al Mandab, nad katero so še okrepili nadzor in zdaj nadzirajo celotno zahodno obalo Jemna ob Rdečem morju. Savdska Arabija se že več kot deset let bojuje na strani mednarodno priznane vlade v Jemnu proti tej islamski milici, ki znova vse pogosteje napada civilne cilje in naftne objekte v Savdski Arabiji.

Bahei je ob tem zanikal vpletenost islamske republike v vojno v Jemnu. "Iran se ne vmešava v jemenske zadeve," je dejal in poudaril, da so hutijevci "povsem neodvisni akterji, ki sprejemajo odločitve na podlagi svojih interesov," poroča AFP.

Vodja direktorata za Perzijski zaliv na ministrstvu Mohamad Ali Bak je medtem dejal, da so odločitev o preložitvi srečanja skupaj sprejele oblasti v Maskatu in Teheranu.

Na pogovore v Omanu so bili povabljeni zunanji ministri Irana, Iraka, Omana, Kuvajta, Bahrajna, Katarja, Združenih arabskih emiratov in Savdske Arabije. Na njih naj bi omanski in iranski zunanji minister ostale sodelujoče seznanila s stanjem pogajanj.

Iran in Oman, obe državi ob Hormuški ožini, se že več tednov pogajata o mehanizmu za urejanje ladijskega prometa skozi ključno plovno pot za svetovno trgovino z nafto, plinom in gnojili. Za Iran je Hormuška ožina postala pomemben vzvod v vojni z ZDA.

Ameriško-izraelska vojna proti Iranu je botrovala tudi poslabšanju odnosov med Iranom in Združenimi arabskimi emirati. Iran namreč na ameriško-izraelske napade odgovarja z napadi na ameriške cilje v regiji, tudi v emiratih. Ti so avgusta napovedali, da začasno prekinjajo trgovinske in finančne odnose z Iranom.

Iranski predsednik Pezeškian je v nedeljo sporočil, da državi želita izboljšati odnose. Kot je dejal dan po srečanju s prestolonaslednikom Združenih arabskih emiratov šejkom Kaledom Bin Mohamedom bin Zajedom al Nahjanom v Indiji ob robu vrha skupine hitro rastočih držav (Brics), so imeli prvič od začetka vojne in incidentov v Perzijskem zalivu konstruktivno izmenjavo mnenj. "Dogovorili smo se, da bomo obrnili stran, pogledali v prihodnost in jo skupaj gradili, je pojasnil po poročanju AFP.

Novice Nov napad v Hormuški ožini: je ogrožena oskrba z gorivom?

Novice Pogovori med Libanonom in Izraelom preloženi na oktober

Novice Netanjahu med obiskom Sirije zagrozil iranskemu režimu s strmoglavljenjem #video