Četrtek, 4. 6. 2026, 6.25
1 teden, 4 dni
Bližnji vzhod
Vodja Hezbolaha za celovito prekinitev ognja in umik izraelskih sil iz Libanona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,86
Trenutno premirje med Izraelom in Libanonom oziroma Hezbolahom tehnično velja od 17. aprila, vendar ga obe strani nenehno kršita z napadi.
Pogajalci Izraela in Libanona so se v sredo v Washingtonu dogovorili o izvajanju premirja, vendar je to pogojeno s popolno prekinitvijo napadov Hezbolaha na Izrael in umikom vseh njegovih borcev iz južnega Libanona, navaja skupna izjava po zadnjem krogu pogovorov pod pokroviteljstvom ZDA. Vodja gibanja Hezbolah je danes po dogovoru zahteval celovito prekinitev ognja in umik izraelskih sil iz Libanona, vlado v Bejrutu pa pozval, naj opusti neposredna pogajanja z Izraelom. Predstavnik Hezbolaha je medtem potrdil, da gibanje zavrača dogovor.
16.04 Vodja Hezbolaha za celovito prekinitev ognja in umik izraelskih sil iz Libanona
13.18 Hamenej: ZDA in Izrael želita po porazu v vojni sejati razdor
11.11 Na jugu Libanona ubit pripadnik mirovnih sil ZN, dva ranjena
10.41 Iran v pogovorih z ZDA ne vidi napredka, Trump optimističen
10.03 Izraelski napadi v Gazi terjali najmanj osem žrtev
9.19 Iz Libanona kljub dogovoru o izvajanju premirja nova poročila o napadih
6.42 Predstavniški dom z resolucijo za omejitev Trumpovih pooblastil glede Irana
6.26 Pogajalci Izraela in Libanona dosegli dogovor o izvajanju premirja
16.04 Vodja Hezbolaha za celovito prekinitev ognja in umik izraelskih sil iz Libanona
Vodja gibanja Hezbolah Naim Kasem je danes po dogovoru o izvajanju prekinitve ognja, ki so ga dosegli pogajalci Libanona in Izraela, zahteval celovito prekinitev ognja in umik izraelskih sil iz Libanona, vlado v Bejrutu pa pozval, naj opusti neposredna pogajanja z Izraelom. Predstavnik Hezbolaha je medtem potrdil, da gibanje zavrača dogovor.
"Prekinitev ognja mora biti celovita (...), da izraelski sovražnik ne bi imel svobode ubijati," je v izjavi dejal Kasem ter vlado v Bejrutu pozval, naj ustavi "farso in ponižanje, imenovano neposredna pogajanja" z Izraelom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hkrati je obljubil, da naselja na severu Izraela ne bodo varna, dokler ne bodo pred napadi varne tudi libanonske vasi. "Naznanjeni dogovor je načrt za uničenje dela libanonskega naroda in podreditev preostalega dela," je še dodal Kasem, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Pogajalci Izraela in Libanona so v sredo dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki je pogojen s popolno prekinitvijo napadov Hezbolaha na Izrael in z umikom njegovih borcev iz južnega Libanona. Srečanje je bilo del četrtega kroga neposrednih pogovorov med diplomati obeh držav, odkar so 2. marca znova izbruhnili spopadi med Izraelom in Hezbolahom. Trenutno premirje med Izraelom in Libanonom sicer tehnično velja od 17. aprila, vendar ga obe strani nenehno kršita z napadi. V konfliktu med Izraelom in Hezbolahom je bilo v Libanonu ubitih in ranjenih že več pripadnikov Unifila.
Libanonski predsednik Joseph Aoun je danes opozoril, da je najnovejši dogovor "zadnja priložnost" za dosego celovitega premirja. Libanon bo obvestil ZDA o svojem stališču, takoj ko bo prejel odgovore vseh strani, zlasti Hezbolaha, je dejal. Po navedbah Aouna bo Washington določil datum začetka prekinitve ognja. Predstavnik Hezbolaha je nato za AFP sporočil, da je gibanje že obvestilo libanonske oblasti, da zavrača najnovejši dogovor z Izraelom.
Esmail Kani, poveljnik enote Kuds v iranski revolucionarni gardi, je pred tem dejal, da se mora Izrael umakniti s trenutne fronte v Libanonu. "Podpora odporu v Libanonu je dolžnost vseh nas (...). Minimalna zahteva odpora je umik režima (Izraela) na položaj, ki ga je zasedal pred začetkom 40-dnevne vojne," je dodal.
13.18 Hamenej: ZDA in Izrael želita po porazu v vojni sejati razdor
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je danes Izraelu in ZDA očital, da skušata sejati razdor med Iranci, potem ko sta v vojni proti Teheranu utrpela odločilen udarec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V sporočilu za javnost, ki so ga ob 37. obletnici smrti voditelja iranske islamske revolucije ajatole Ruholaha Homeinija, prebrali v njegovem mavzoleju, je Hamenej poudaril, da zlonamerni sovražnik skuša v javnosti zasejati seme dvoma, obupa, strahu, nezaupanja in razdora. "V boju proti tem zlobnim namenom mora vsakdo s trdnostjo, razumevanjem, ohranjanjem enotnosti in kohezije ... nevtralizirati njihov zlovešč načrt," je pozval.
Modžtaba Hamenej, ki je na položaju marca nasledil svojega očeta, ubitega v izraelsko-ameriških napadih, se ne pojavlja v javnosti in Irance nagovarja le prek sporočil za javnost. V mavzoleju na jugu Teherana so ob današnji obletnici razstavili njegov portret ter portreta prejšnjih dveh vrhovnih voditeljev, poroča AFP.
Pogajanja o končanju vojne med ZDA in Iranom, ki se v zadnjih dneh kljub prekinitvi ognja medsebojno napadata, so zastala. Washington med drugim vztraja pri predaji iranskega visoko obogatenega urana, omejitvi jedrskih dejavnosti in ponovnem odprtju Hormuške ožine kot pogojih za kakršenkoli dogovor. Iran pa kot pogoj za dogovor z ZDA omenja prenehanje sovražnosti v celotni regiji, vključno z Libanonom.
11.11 Na jugu Libanona ubit pripadnik mirovnih sil ZN, dva ranjena
Oporišče mirovnih sil ZN na jugu Libanona je minulo noč zadela raketa, pri čemer so bili ranjeni trije pripadniki mirovne misije Unifil. Eden med njimi, po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je šlo za pripadnika srbske vojske, je davi podlegel poškodbam, dva se zdravita v bazi Unifila. Misija je sprožila preiskavo incidenta.
Kot je na družbenem omrežju X danes sporočil Unifil, je davi umrl pripadnik mirovnih sil zaradi hude poškodbe, ki jo je utrpel, ko je raketa v sredo pozno zvečer zadela njegov položaj v bližini Mardžajuna na jugovzhodu Libanona.
Po poročanju Tanjuga gre za 36-letnega višjega podčastnika srbske vojske. Poškodbam je podlegel v bolnišnici v Bejrutu.
V napadu sta bila ranjena še dva pripadnika Unifila, po navedbah Tanjuga eden iz Salvadorja in eden iz Španije. Zdravita se v bazi Unifila.
Unifil ni navedel, kdo naj bi izstrelil raketo, je pa sporočil, da je že sprožil preiskavo, da bi ugotovil okoliščine incidenta. K preiskavi je pozval tudi libanonske oblasti.
Misija ZN je ob tem opozorila na povečanje števila napadov na jugu Libanona v zadnjem obdobju. "Nasilje se mora končati," so poudarili.
Ob tem je Unifil danes znova pozval vse akterje, naj spoštujejo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom ter zagotovijo varnost in zaščito osebja in premoženja ZN v vsakem trenutku, prav tako naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko ogrozila mirovne sile. Spomnil je še, da so napadi na mirovne sile huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava in resolucije Varnostnega sveta 1701, lahko pa tudi vojni zločini.
10.41 Iran v pogovorih z ZDA ne vidi napredka, Trump optimističen
Iranski zunanji minister Abas Aragči v pogajanjih med ZDA in Iranom o končanju vojne, v kateri novi napadi ogrožajo krhko prekinitev ognja, ne vidi "otipljivega napredka". Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v sredo dejal, da pogovori dobro napredujejo in bi se morda lahko zaključili že ta konec tedna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Aragči je v sredo dejal, da komunikacijski kanali z ZDA ostajajo odprti, posvaril pa je, da bi morebiten nov napad Izraela na libanonsko prestolnico Bejrut v okviru njegove kampanje proti tamkajšnjemu šiitskemu gibanju Hezbolah lahko sprožil obnovo konflikta na vseh ravneh.
"Komunikacija z Američani ni prekinjena in prišlo je do izmenjave sporočil o potrebi po ustavitvi agresije nad Bejrutom, a otipljivega napredka v pogajalskem procesu ni," je za libanonsko televizijo Al Mayadeen dejal Aragči.
Ameriški predsednik Trump je po drugi strani v sredo v Beli hiši podal bolj optimistično napoved. "Slišim, da se pogajanja pravzaprav odvijajo zelo dobro," je dejal novinarjem in ocenil, da bi se lahko zaključila že ta konec tedna.
Kot je še dejal, želi ločiti pogovore o Libanonu od tistih z Iranom, medtem ko Teheran vztraja pri povezanosti obeh področij.
Libanon in Izrael sta se sicer v sredo v Washingtonu dogovorila o izvajanju prekinitve ognja, ki pa je pogojena s popolno prekinitvijo napadov Hezbolaha na Izrael in z umikom vseh njegovih borcev iz južnega Libanona. Strani naj bi tudi pospešili vzpostavitev pilotnih območij, na katerih bodo izključen nadzor prevzele libanonske oborožene sile.
Pogajanja o končanju vojne med ZDA in Iranom, ki se v zadnjih dneh kljub prekinitvi ognja medsebojno napadata, so medtem zastala.
Washington med drugim vztraja pri predaji iranskega visoko obogatenega urana, omejitvi jedrskih dejavnosti in ponovnem odprtju Hormuške ožine kot pogojih za kakršenkoli dogovor.
Za eno najbolj perečih tem velja vprašanje predaje iranskega obogatenega urana. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v sredo med zaslišanjem v kongresnem odboru za zunanjo politiko zatrdil, da so se o tem pogovorili, da pa Teheran še ni dal končne zelene luči.
Kljub vnovičnim napadom obeh strani v zadnjih dneh je Rubio ponovil, da je vojne z Iranom oz. operacije Epski bes, kakor jo imenujejo ZDA, konec. "Ne izvajamo več napadov znotraj Irana za onesposobljenje njihove vojske, ker je Epskega besa konec," je dejal in zatrdil, da so si ZDA zagotovile zmago.
10.03 Izraelski napadi v Gazi terjali najmanj osem žrtev
V izraelskih zračnih napadih na mesto Gaza je bilo davi ubitih najmanj osem ljudi, najmanj 15 jih je bilo ranjenih, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik agencije za civilno zaščito na območju Gaze.
Pojasnil je, da je sedem ljudi umrlo v napadih na stanovanjske stavbe, ena pa v begunskem taborišču Šati zahodno od mesta Gaza. Dodal je, da je bilo po navedbah bolnišnice Šifa v mestu Gaza v napadih ranjenih še 15 ljudi.
Sedem ljudi umrlo v napadih na stanovanjske stavbe, ena oseba pa v begunskem taborišču Šati zahodno od mesta Gaza.
Kljub prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki velja od oktobra lani, Gazo skoraj vsak dan pretresa nasilje. Več kot polovica območja Gaze je pod izraelskim vojaškim nadzorom, kar je v nasprotju s pogoji prekinitve ognja.
Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, so izraelske sile od začetka prekinitve ognja ubile najmanj 936 ljudi. Tako Hamas kot Izrael drug drugega obtožujeta kršitev premirja.
Prva faza prekinitve ognja je vključevala izpustitev zadnjih izraelskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas, v zameno pa je Izrael izpustil Palestince, ki so bili v izraelskih zaporih. Prehod v drugo fazo premirja, ki naj bi vključevala razorožitev Hamasa in postopni umik izraelske vojske, že več mesecev zastaja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prejšnji teden dejal, da je vojski ukazal, naj prevzame nadzor nad 70 odstotki Gaze.
9.19 Iz Libanona kljub dogovoru o izvajanju premirja nova poročila o napadih
Libanonski mediji danes kljub dogovoru o izvajanju prekinitve ognja, ki so ga v sredo v ZDA dosegli pogajalci Libanona in Izraela, poročajo o novih izraelskih napadih na jugu države. Ubit naj bi bil vsaj en človek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Glede na poročanje libanonske državne tiskovne agencije NNA je izraelska vojska napade z droni izvedla ob cestah na več lokacijah na jugu države.
V napadih na jugu države je umrl en človek.
Nekaj ur pred tem so pogajalci Izraela in Libanona v Washingtonu ob posredovanju ZDA dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki pa je pogojen s popolno prekinitvijo napadov šiitskega gibanja Hezbolah na Izrael in z umikom vseh njegovih borcev iz južnega Libanona.
Srečanje je bilo del četrtega kroga neposrednih pogovorov med diplomati obeh držav, odkar so 2. marca znova izbruhnili spopadi med Izraelom in Hezbolahom. Strani se bosta še ta mesec sestali na novih pogovorih, katerih cilj bo doseči širši dogovor.
Še pred naznanitvijo dogovora je Hezbolah sporočil, da je proti izraelskim vojakom in vozilom na jugu Libanona izstrelil več raket, proti strateškemu gradu Beaufort, ki so ga nedavno zavzele izraelske enote, pa je poslal drone.
Izraelske oblasti so medtem danes na severu Izraela sprožile sirene, ki opozarjajo na nevarnost zračnega napada. V enem primeru se je incident razrešil brez posledic, v drugem pa je šlo za lažen alarm, so sporočili.
6.42 Predstavniški dom z resolucijo za omejitev Trumpovih pooblastil glede Irana
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo z 215 glasovi proti 208 za potrdil simbolično resolucijo o omejitvi vojnih pooblastil predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Iranom. Gre za prvi tovrstni uspeh demokratov od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu konec februarja.
Donald Trump kongresa ni nikoli prosil za dovoljenje za vojno.
Resolucija o vojnih pooblastilih zaradi načina sprejetja nima teže zakona, tudi če bi jo imela, pa bi moral podobno resolucijo potrditi še senat, Trump pa bi moral zakon podpisati, česar ne bo storil.
Glasovanje je bilo izvedeno ob nasprotovanju predsednika predstavniškega doma kongresa Mika Johnsona, ki je kolege svaril, da bodo s to resolucijo ogrozili občutljiva mirovna pogajanja med Trumpovo vlado in Iranom.
"Predsednik je zdaj v procesu sklepanja mirovnega sporazuma in moramo mu dati prosto pot, da to stori. Menim, da je resolucija o vojnih pooblastilih v tem trenutku zelo neprimerna ter zelo zelo negativna in nevarna za državo," je za CNN izjavil Johnson.
Trump kongresa ni nikoli prosil za dovoljenje za vojno, po 60 dneh od začetka sovražnosti pa je enostavno razglasil, da so te končane in dovoljenja za vojno ne potrebuje.
Demokrati so že večkrat zahtevali glasovanje o omejitvi Trumpovih vojnih pooblastil tako v predstavniškem domu kot v senatu, vendar se jim doslej ni pridružilo dovolj republikancev.
Tokrat so na demokratsko stran prestopili štirje, med njimi tudi Thomas Massie, ki je pred kratkim izgubil strankarske volitve proti Trumpovemu kandidatu, nato pa je predsednika opozoril, da bo v kongresu še do januarja prihodnje leto, poroča CNN.
Gre za zadnji pokazatelj, da Trumpov nadzor nad kongresnimi republikanci po letu in pol vladavine slabi. Republikanski senatorji so se v zadnjih dneh že uprli spornemu skoraj 1,8-milijarde dolarjev vrednemu skladu za odškodnine domnevnim žrtvam krivičnih pregonov prejšnje vlade Joeja Bidna.
Senatni republikanci so v sredo v okviru svojega paketa ukrepov na področju priseljevanja uradno umaknili tudi sredstva za varnost Trumpove plesne dvorane. To želi predsednik postaviti namesto Vzhodnega krila Bele hiše, ki ga je dal porušiti.
6.26 Pogajalci Izraela in Libanona dosegli dogovor o izvajanju premirja
Trenutno premirje med Izraelom in Libanonom oziroma Hezbolahom tehnično velja od 17. aprila, vendar ga obe strani nenehno kršita z napadi.
Sredini pogovori so trajali skoraj devet ur in so sledili torkovim celodnevnim pogovorom na ameriškem zunanjem ministrstvu, poroča CNN.
Izrael in Libanon sta se dogovorila, da se bosta v tednu od 22. junija ponovno pogajala z namenom doseči celovit sporazum, ZDA pa bodo do takrat še naprej posredovale pri komunikaciji obeh strani, navaja skupna izjava.
Ta pravi tudi, da bosta obe strani pospešili vzpostavitev pilotnih območij, na katerih bodo libanonske oborožene sile prevzele izključni nadzor nad ozemljem, pri čemer bodo izključeni vsi nedržavni akterji, torej Hezbolah. Časovnega okvirja za to ni.
Izrael je v izjavi ponovno zatrdil, da je njegovo varnost in spoštovanje ozemeljske celovitosti mogoče doseči le z razorožitvijo Hezbolaha in razgradnjo njegove infrastrukture po vsem Libanonu.
Libanon je znova poudaril nujnost medsebojnega spoštovanja mednarodno priznanih meja in potrebo po popolnem izvajanju premirja, pri čemer je izpostavil načela ozemeljske celovitosti in polne državne suverenosti.
Izrael in Libanon sta se dogovorila, da se bosta v tednu od 22. junija ponovno pogajala z namenom doseči celovit sporazum.
Izjava navaja še, da bodo ZDA pomagale Libanonu pri krepitvi zmogljivosti njegovih oboroženih sil za zagotovitev učinkovitega nadzora po vsej državi.
Izjava obsoja iranske napade na države v regiji ter aktualne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost po vsem Bližnjem vzhodu, bodisi s podporo posrednikom bodisi z vsemi drugimi dejanji agresije.
Hezbolah, ki ga podpira Iran, je Libanon potegnil v bližnjevzhodni konflikt v začetku marca, ko je v odziv na ameriško in izraelsko obstreljevanje Irana začel napadati Izrael.
Ameriški predsednik Donald Trump si zaradi domačih političnih težav prizadeva za mirovni sporazum z Iranom in odprtje Hormuške ožine, a pogajanja med Washingtonom in Teheranom so zaradi izraelskih napadov na Libanon ogrožena.
Trump naj bi imel v začetku tedna po poročanju medija Axios in drugih medijev oster pogovor z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, od katerega je Trump zahteval, naj Izrael ustavi napade na Libanon, potem ko je Teheran po poročanju iranskih medijev zaradi njih prekinil pogajanja z ZDA.
