Po krvavi noči se Ukrajini obetajo sankcije (foto in video)

ZDA in EU razmišljata o sankcijah proti Kijevu, medtem pa Moskva ocenjuje, da so protesti poskus državnega udara. Ukrajinske varnostne sile so po vsej državi sprožile protiteroristično akcijo. Ubitih najmanj 26 ljudi, ranjenih okoli 600 Nasilje med protivladnimi protestniki in policijo je v torek zvečer izbruhnilo po vdoru policije na Trg neodvisnosti v Kijevu, epicenter protestov. Policija je proti protestnikom z vodnimi topovi, šok granatami in gumijastimi naboji posredovala, potem ko se kljub grožnjam oblasti okoli 25.000 protestnikov ni želelo umakniti s trga. Protestniki so odgovorili z molotovkami in kamenjem. V spopadih s policijo je bilo ubitih najmanj 26 ljudi, ranjenih je bilo okoli 600.

Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je v nagovoru narodu davi izjavil, da so protestniki prestopili mejo, ker so poskušali oblast prevzeti z orožjem in zagrozil, da se bodo odgovorni "soočili s pravico".

Ukrajinska obveščevalna služba sprožila preiskavo Janukovič, ki se je ponoči neuspešno sestal z opozicijskimi voditelji Vitalijem Kličkom, Arsenijem Jacenjukom in Olehom Tjanihbokom, je za četrtek razglasil dan žalovanja. Ukrajinska obveščevalna služba je medtem sprožila preiskavo "nezakonitih dejavnosti določenih politikov, usmerjenih v prevzem državne oblasti".

Ukrajinska varnostna služba SBU je popoldne sprožila protiteroristično akcijo na ozemlju celotne države, ker se država sooča s "konkretnimi terorističnimi dejanji". Vodja varnostne službe Oleksandr Jakimenko je dodal, da je od torka v roke "zločincev" prišlo okoli 1500 kosov orožja in 100.000 nabojev in napovedal, da bo v akciji sodelovala tudi vojska.

Zamenjal vodjo generalštaba vojske Janukovič je nato zamenjal vodjo generalštaba vojske. Namesto Volodimirja Zamana bo to mesto po novem zasedel Juri Ilin. Razloga za odločitev ni navedel, je pa Zaman v začetku meseca, ko je Janukovič razmišljal o uvedbi izrednih razmer zaradi protestov, dejal, da "nihče nima pravice uporabiti oboroženih sil za omejevanje pravic državljanov".

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je zaradi stopnjevanja nasilja v Ukrajini za četrtek sklicala izredni sestanek zunanjih ministrov članic EU. "Vse možnosti bodo na mizi, tudi omejevalni ukrepi proti odgovornim za represijo in kršitve človekovih pravic," je napovedala.

Pred tem bodo v Kijev odpotovali zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, Frank-Walter Steinmeier, Laurent Fabius in Radoslaw Sikorski. V Ukrajini bodo skušali posredovati za konec nasilja.

Za uvedbo sankcij tudi Merklova in Hollande Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pričakuje, da se bodo članice dogovorile za "ciljno usmerjene ukrepe proti odgovornim za nasilje in uporabo prekomerne sile". Za uvedbo sankcij proti Kijevu sta se po srečanju nemške in francoske vlade v Parizu zavzela tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande.

Še preden so sankcije proti Ukrajini lahko uvedle evropske države, pa so se na krvavo nasilje konkretno odzvale ZDA. Te so preklicale vizume za več visokih ukrajinskih uradnikov, ki naj bi bili neposredno povezani z nasiljem na kijevskem Majdanu. Kmalu bi lahko sledile nove sankcije, pri čemer so na mizi različne možnosti, je poudaril ameriški veleposlanik v Kijevu Geoffrey Pyatt.

Ameriški državni sekretar John Kerry je medtem obe strani v konfliktu pozval, naj se vrneta k dialogu. "Z našimi prijatelji v Evropi in drugod razpravljamo o možnih sankcijah in korakih z namenom vzpostaviti ozračje za kompromis," je dodal.

Da je v Ukrajini šlo za poskus državnega udara, pa je na drugi strani ocenila Rusija. Po mnenju predsednika Vladimirja Putina odgovornost za dogajanje nosijo ekstremisti, rusko zunanje ministrstvo pa je ukrajinsko opozicijo pozvalo, naj nemudoma konča nasilje.

Tiskovni predstavnik Kremlja zanikal, da bi Putin vlekel niti v ukrajinski krizi Janukovič in Putin sta v torek zvečer govorila po telefonu, je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je zanikal, da bi Putin vlekel niti v ukrajinski krizi, in zatrdil, da se Moskva v notranje zadeve sosede ne bo vtikala.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v telefonskem pogovoru z nemškim kolegom Frankom-Walterjem Steinmeierjem pozval EU, naj ukrajinsko opozicijo, s katero ima "tesne in dnevne stike", prepriča v sodelovanje z oblastmi v Kijevu in naj se distancira od radikalnih sil, ki želijo izvesti državni udar.

Dan minil relativno mirno Dan v Kijevu je minil relativno mirno. Zvečer so nato lokalni meiji poročali, da so protestniki v Kijevu zasedli več vladnih stavb. Med drugim prostore kmetijskega ministrstva in osrednji poštni urad. Dom sindikatov, ki ga je protestno gibanje uporabljalo za svoj sedež, je v torek pozno zvečer uničil požar.

Protesti so se razširili tudi na zahod države. S streli naj bi bila ubita ženska, ki je skušala vdreti v poslopje varnostnih sil v kraju Hmelnickij. Protestniki so napadli sedež policije v mestu Lviv ter zasegli policijska vozila in orožje. Zasedli so tudi sedež regionalnih oblasti v mestu Ivano-Frankivsk in požgali policijsko postajo v kraju Ternopil.

Slovensko zunanje ministrstvo je v luči eskalacije nasilja v Ukrajini na pogovor poklicalo ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji Mikolo Kiričenka. Izrazilo mu je globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v državi in ostro obsodilo nasilje med demonstranti in policijo.