SiolNET. Novice Svet
6,98

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Petra, ki živi v državi, kjer gredo pozimi v službo tudi s tekaškimi smučmi

6,98

termometer

Petra Muraus

Sem 26-letna popotnica in magistra človeških virov, ki bi rada spremenila svet, da bi se zasukal v popolnoma drugo smer, kjer smo vsi enakopravni, siti in nasmejani, pravi Petra.

Življenje na Finskem je umirjeno in sproščeno. Življenje na Finskem je umirjeno in sproščeno.

Petra Muraus, prijatelji jo kličejo Muri, je pri 15 letih začela potovati z nahrbtnikom na hrbtu. Prepotovala je veliko držav, od Mehike, Japonske, ZDA, Kanade …, vendar pripoveduje, da ji je mama vedno govorila, da bo živela doma, čeprav je popotnica.

Njen brat dvojček se je pri 21 letih preselil v San Francisco, pozimi leta 2013 pa se je Petra prvič srečala s Finsko. Danes tam živi.

"Na Finsko sem prvič potovala službeno v sklopu mednarodnega projekta. Finska mi sploh ni bila všeč, rekla sem si celo, da tja ne grem nikoli več," pove Petra, ki zdaj na Finskem živi že drugo leto.

Pozimi je hladno, ampak tudi ko je –33 stopinj Celzija, ljudje ne ostajajo v hišah, nekateri gredo tudi v službo na tekaških smučkah. Pozimi je hladno, ampak tudi ko je –33 stopinj Celzija, ljudje ne ostajajo v hišah, nekateri gredo tudi v službo na tekaških smučkah.

Zakaj nikoli več na Finsko?

Ko je Petra leta 2013 prvič obiskala to državo, je bilo to februarja in je bilo vreme ves teden zelo slabo: megla, dež, sneg, kar jo je odbilo že v osnovi. Tako je obiskala samo Helsinke, ki se ji še danes, kot pravi, ne zdijo nič posebnega. Prav tako so se ji ljudje zdeli hladni, cene občutno previsoke, hrana ni bila okusna. "Torej nič, kar bi me pritegnilo, razen savne. Kljub mnogo potovanjem in vračanjem v nekatere dežele sem v tistem trenutku bila prepričana, da Finska ne bo dobila druge priložnosti," pripoveduje Petra.

Danes živi v Kuopioju, ki je znan po tekmah smučarskih skokov in kjer je lani dva dneva preživela s slovenskimi skakalci. Mesto leži 500 kilometrov severovzhodno od Helsinkov proti ruski meji.


Življenje tukaj se po eni strani bistveno razlikuje od življenja v Sloveniji. Finski socialni sistem je za zdaj zelo urejen, čeprav se tudi tukaj obetajo spremembe. Finci živijo po načelu zaupanja, ki si ga v Sloveniji ne moremo privoščiti. Standard je precej višji, ampak so temu primerne tudi plače.

Tukaj zima traja vsaj šest mesecev. Mladim do 30. leta so prve zaposlitve zagotovljene. Finci podpirajo vseživljenjsko učenje, zato se lahko kadarkoli odločiš za študij in dobiš državno finančno pomoč. Njihov sistem izobraževanja me vedno znova navduši.

Petra Muraus

Odšla kot prostovoljka, dobila redno zaposlitev

Petra se je leta 2014 odločila, da bo zadnje leto magistrskega študija preživela v tujini, in sicer kot prostovoljka. Želela si je ostati v Evropi, zato je projekte EVS (Evropska prostovoljna služba) iskala v Avstriji. Noben projekt ji ni ustrezal, nato pa je naletela na zanimivega, in sicer delo s problematičnimi najstniki, ki pa je bil na Finskem.

Kolegica jo je prepričala, da je vseeno poslala prijavo. Ker se na take projekte prijavi tudi 500 ljudi, je bila Petra prepričana, da ne bo sprejeta. Stvari so se obrnile drugače in bila je sprejeta. Minilo je poletje, obarvano s slovesi in Petrine tihe želje, da bi "kaj prišlo vmes", vendar se to ni zgodilo.

Petra danes ni več prostovoljka, kmalu po zagovoru magistrskega dela je na Finskem dobila prvo redno zaposlitev. Zaposlena je kot profesorica v angleškem vrtcu, kjer dela z otroki, hkrati pa se izobražuje na področju zgodnjega izobraževanja otrok.  

Finci se savnajo. Goli. Ni pomembno, s kom. V savno vzamejo tudi pse in dojenčke. Finci jedo črne bonbone salmiakki z okusom po slanem in umetnem.

Petra Muraus

Zakaj je njihov izobraževalni sistem tako dober?

Finski izobraževalni sistem je po svetovnih statistikah v samem vrhu, opisuje Petra, ki dodaja, da na Finskem v povprečju na univerzah študira manj študentov kot v Sloveniji, imajo pa izjemno zahtevne sprejemne izpite. Na Finskem poznajo klasične univerze in politehnične univerze, ki so po njenih besedah zelo zanimive, saj 50 odstotkov študija poteka v praksi, v različnih podjetjih in organizacijah. Za to, da se vpišeš na primer na magisterij na politehnični univerzi, pa je pogoj, da imaš tri leta delovnih izkušenj.

Vsak študent prejme finančno podporo in pomoč za plačilo najemnine, saj se Finci od doma odselijo najpozneje pri 18 letih. "Ko jim povem, da večina mojih vrstnikov še živi pri starših in da bi verjetno tudi jaz, če bi bila v Sloveniji, se mi smejijo," pove Petra.

Starša mojega partnerja sta profesorja na univerzi, študenti imajo njune telefonske številke, tikajo se in se kličejo po imenih. Tega si pri nas ne znam predstavljati. Mi smo bili kolegi, profesorji pa gospod ali gospa profesor.

Vsak študent lahko vsako leto zaprosi za študentsko posojilo v višini od štiri tisoč do šest tisoč evrov, ki ga vrne, ko začne delati ali pozneje. Posojilo je namreč brez obresti in če študent konča študij v določenem času, ga vrne samo pol. "Finci študij spodbujajo veliko bolj kot Slovenci, prav zato tukaj študentskega dela ni oz. ga je zelo malo," pojasnjuje Petra. Sicer pa se študijsko leto konča maja, začne pa avgusta.

Petra Muraus

"Socialni sistem je zagotovo eden boljših v Evropi"

Glede zdravstva Petra pove, da je urejeno podobno kot v Sloveniji, le da na Finskem ni treba plačevati dodatnega zavarovanja: "V bistvu poteka tako, da vsako leto trikrat, ko obiščeš zdravnika, plačaš okoli 40 evrov, nadaljnji obiski pa so brezplačni. Če se odločiš za obisk zasebnega zdravnika, lahko prav tako uveljavljaš del stroškov."
Tudi socialno varstvo je za Fince urejeno, pravi Petra, ki kot primer navaja dejstvo, da so vsi člani sindikatov, saj ob izgubi službe vsakemu pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov plače. Nadomestilo se lahko prejema do dveh ali treh let po izgubi službe.

Finci pa trenutno poskušajo uvesti univerzalni prihodek 600 evrov na mesec, ki bi ga dobil vsak Finec, ki je zaposlen ali brezposeln. "To je pilotni projekt, ki pa naj bi spodbudil ravno brezposelne, da si najdejo delo, saj so nadomestila in socialna podpora precej visoki in marsikdo raje ostane doma, kot pa da bi recimo delal za sto ali 200 evrov več," pove Petra.  


Javni prevoz je urejen bolj slabo, saj so tudi ceste zelo slabe. Vlak je neobičajno drag, lahko tudi od sto do 150 evrov za pot iz Kuopija do Helsinkov. Uveljavljajo se različna avtobusna podjetja, ki ponujajo vozovnice po Finski tudi za en evro. Razdalji med mesti so velike. Javni prevoz v mestih je prav tako drag, ena vožnja v Kuopiju stane 3,30 evra, zvečer in čez konec tedna pa pet evrov.

Če bo Petra ugotovila, da je čas, da si ustvari družino, pravi, da si jo bo zagotovo ustvarila na Finskem, saj se ji zdi država idealna za to. 
Če bo Petra ugotovila, da je čas, da si ustvari družino, pravi, da si jo bo zagotovo ustvarila na Finskem, saj se ji zdi država idealna za to.
Finci – zelo zaupljiv narod

"Finci se brigajo zase," je prva stvar, ki jo izpostavi Petra. Dodaja pa: "Res so precej introvertiran narod, kljub temu pa imajo veliko srce." Po njenih besedah pa Finci postanejo zgovorni, ko pijejo, kar se dogaja pogosto, saj so "težki pivci, čeprav je alkohol neobičajno drag in se ga da dobiti samo v specializiranih trgovinah, ki imajo krajši delovni čas".

Finci so varni vozniki in pešci, vsi čakajo zeleno. Finci niso modrooki in svetlolasi, so bolj sivo-zelenooki in imajo svetlo rjave lase.

Za zdaj, po Petrinem pripovedovanju, Finci živijo po načelu zaupanja drug drugemu: veliko fitnesov je na primer odprtih 24 ur in v recepciji je nekdo recimo samo osem ur na dan. Stranke dobijo ključ in fitnes uporabljajo, ko imajo čas. Nihče jih ne nadzira, niti ni nadzornih kamer. "Tega si ne znam predstavljati pri nas, ko bi vsak hitro pripeljal zraven še dva prijatelja," primerja Petra.

Prav tako na primer v restavracijah določeno stvar plačaš na začetku – na primer kavo in samopostrežno solato –, potem si postrežeš, nihče pa ne preverja, ali si res vzel zgolj kavo in solato ali si morda vzel tudi sladico … V barih torbice in stvari puščajo po stolih in klopcah, Petra pa nima slabe izkušnje.

Vsi govorijo angleško, finščine se Petra še ni naučila

Ker Petrino delo poteka v angleščini, večino časa govori angleško. Finsko razume in nekaj malega tudi govori, ampak ravno zaradi dejstva, ker vsi govorijo angleško, pravi, se niti ne potrudi, da bi se naučila njihovega jezika.

"Grem v trgovino in govorim angleško. To je super, po drugi strani pa me je polenilo glede učenja, ki me čaka, če želim ostati tukaj in kdaj zaprositi za državljanstvo, saj je obvezen del tega test iz finskega jezika," pove Petra.


Hyvä viikonloppua pomeni recimo lep vikend, izgovori se zelo težko. Finci obožujejo dvojne črke in jih tudi izgovarjajo. Primer: Minä = jaz, Miina = žensko ime, Minna = žensko ime. Jaz bi vse tri izgovorila enako, ampak se izgovori popolnoma drugače. Najtežje mi je izgovoriti dve isti črki zaporedoma.

Petra se trenutno pripravlja na doktorat, hkrati pa si želi še potovati po svetu. Petra se trenutno pripravlja na doktorat, hkrati pa si želi še potovati po svetu.
Ni posedanja ob kavicah, cene so visoke

Družabno življenje je med najstniki precej podobno kot v Sloveniji, je pa manj družabnega življenja pri Petrinih vrstnikih. Petra zase pravi, da je imela srečo, da je spoznala zanimive ljudi, posledično ji ni nikoli dolgčas, je pa dejstvo, da je druženja vseeno manj.

Zakaj? "Rekla bi, da je več razlogov. Finci so res bolj zaprti in več časa namenijo sami sebi, tukaj ni 'kofetkanja' po kavarnah in barih oziroma je redko. Že to, da so cene zelo visoke in si težko privoščiš tovrstno druženje, je dovolj velik razlog, tudi vreme tukaj ni naklonjeno druženju pred lokali." Novembra in decembra je večino dneva tema, medtem ko je od maja do julija praktično ves dan svetlo in takrat se "Finci zbudijo in družijo, kar je povezano z velikimi količinami alkohola in pečenjem na žaru".

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen ... Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje. 

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 110
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin