Torek, 17. 2. 2026, 17.21
3 tedne, 1 dan
Opozorilo za Hrvaško: Lepo morje ni dovolj. Poglejte, kaj dela Slovenija.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,85
Ekonomist Velimir Šonje: "Hrvaška se v prizadevanjih za rast gospodarstva še vedno preveč zanaša na naravne danosti, v prvi vrsti seveda jadransko obalo, in sezonske rezultate, premalo pa vlaga v visoko tehnologijo in ne spodbuja dovolj inovacij." Na fotografiji hrvaški otok Šolta.
Burak Baykan, regionalni direktor turške skupine Doğuş Group in predsednik Združenja tujih vlagateljev na Hrvaškem (FICC), predlaga, da bi se morala Hrvaška pri zasledovanju gospodarske rasti zgledovati po svoji severni sosedi Sloveniji. Hrvaški ekonomist Velimir Šonje medtem opozarja, da se Hrvaška še vedno preveč zanaša na turizem, ki mu bo sčasoma pošla sapa.
Hrvaška se preveč zanaša na naravne danosti, opozarja ekonomist
Velimir Šonje, hrvaški ekonomski analitik, je na srečanju združenja FICC v zagrebškem hotelu Westin, kjer so predstavljali tako imenovano Belo knjigo – strateški dokument s priporočili za nadaljnjo gospodarsko rast – ocenil, da se Hrvaška v prizadevanjih za rast gospodarstva še vedno preveč zanaša na naravne danosti, v prvi vrsti seveda jadransko obalo, in sezonske rezultate, premalo pa vlaga v visoko tehnologijo in ne spodbuja dovolj inovacij.
"Hrvaški gospodarsko rast v prvi vrsti zagotavljata dva gonilna mehanizma, in sicer turizem in usmerjena sredstva EU. Ta sicer ne bosta izginila, bosta pa čez čas izgubila svoj vpliv na hrvaško gospodarsko rast," je po poročanju portala Poslovni dnevnik posvaril Šonje.
Hrvaška trenutno kot Poljska, želi pa biti kot Slovenija
Burak Baykan, predstavnik enega od največjih tujih investitorjev na Hrvaškem, skupine Doğuş Group, in predsednik Združenja tujih vlagateljev na Hrvaškem (FICC), je medtem dejal, da se Hrvaška približuje 80 odstotkom povprečja realnega dohodka EU, kar jo postavlja ob bok Poljski, a še zaostaja za državami, kot so Slovenija, Češka in Španija.
Če želi doseči "90 odstotkov" in če želi Hrvaška gospodarsko rast v prihodnje ohranjati nad povprečjem EU, je potreben nov pristop s privabljanjem zasebnih in tujih investicij, kar bo na Hrvaško prineslo nove tehnologije, znanje in globalne standarde poslovanja, je poudaril Baykan.
Kaj Slovenija počne drugače oziroma bolje?
Temeljne razlike med Hrvaško in državami EU, s katerimi lovi priključek – Burak Baykan je med njimi kot prvo izpostavil tudi Slovenijo – so strateške investicije v visokotehnološke in visoko produktivne sektorje, povezanost izobraževanja s trgom dela in večja učinkovitost javne uprave. Tak pristop omogoča večjo konkurenčnost in privlačnost za vlagatelje, ugotavljajo v FICC.
Med priporočili za povečevanje hrvaške gospodarske rasti, ki jih izpostavljajo v novi Beli knjigi, so med drugim modernizacija investicijskih spodbud, ki bo predvsem odpravila administrativne ovire, boljše povezovanje izobraževanja s potrebami trga dela, ugodnejša davčna politika za privabljanje tujih vlagateljev in ustrezne prilagoditve trga dela ter spodbude za zaposlovanje.
