To vprašanje bo hrvaška davčna uprava (sprva) zastavila približno 500 posameznikom, pri katerih so ugotovili veliko neskladje med prijavljenimi dohodki in njihovo lastnino.
V oči bodejo zlasti primeri posameznikov, ki prijavljajo zgolj povprečne dohodke, a imajo obenem premičnine in nepremičnine, katerih vrednosti se ocenjujejo v milijonih kun ali celo evrov, poroča reški Novi list. Uvedba osebne identifikacijske številke, ki je v celoti zaživela prvi dan lanskega leta, je hrvaški davkariji bistveno olajšala ugotavljanje, ali je vrednost premoženja nekega posameznika skladna z dohodki, ki jih je prijavil, in od katerih je plačal dohodnino.
Zastaranje ustreza kršiteljem
Ker seveda velja predpostavka nedolžnosti, bodo poklicani posamezniki najprej dobili priložnost pojasniti vire svojega premoženja. Če pa se dokaže, da je šlo za davčne utaje, bo davčna uprava na podlagi vrednosti premoženja opravila novo cenitev prejemkov in temu ustrezno na novo odmerila dohodnine. Toda predpisi o zastaranju davčnega postopka popravke morebitnih kršitev omejujejo le na obdobje od vključno leta 2009.
Ali bodo dosledni, se sprašuje ljudstvo
Zaradi davčne tajnosti in varovanja osebnih podatkov ni znano, kdo vse bo prejel vabila na zagovor v prvi pošiljki, a hrvaško ministrstvo za finance napoveduje, da to ni njihova zadnja beseda pri zatiranju davčnih utaj, skrivnostnih bogatašev in sive ekonomije. Seznami se bodo tako predvidoma še krepili, a hrvaška javnost ob tem še ni povsem prepričana, ali gre pri tej akciji zgolj za eksemplarično potezo ali pa bodo svojih pet minut na davčni upravi dobili tudi tisti, ki imajo resnično največ masla na glavi.
4
