Nedelja, 23. 8. 2026, 10.59
1 mesec, 2 tedna
Ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov opozorila o pomenu temeljnih vrednot EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Evropa danes obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so ga v Evropski komisiji izpostavili kot opomnik na posledice sovraštva in nestrpnosti ter poudarili pomen obrambe vrednot EU. Premier Janez Janša je ob tem v objavi na družbenem omrežju X poudaril, da je treba ohranjati spomin na vse, ki so zaradi totalitarnih ideologij izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. V Sloveniji so odprli razstavo o nekdanjih zaporniških celicah v Ljubljani, v petek zvečer je bila maša v ljubljanski stolnici.
Janša je v sporočilu izpostavil žrtve fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov. Po njegovih besedah za vsako žrtvijo stoji človek z imenom, družino in svojo tragično življenjsko zgodbo.
Poudaril je, da nobena od teh zgodb ne sme biti pozabljena. Spomin na žrtve je po njegovem tudi odgovornost do prihodnosti.
Pozval je k spoštovanju vseh žrtev, ne glede na to, pod katerim režimom so trpele, ter k odgovornemu odnosu do zgodovinskega spomina.
Danes se poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena. Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti. Dejanja … pic.twitter.com/Jo3hKECpuo
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 23, 2026
Oglasili so se tudi v NSi in zapisali, da je pravica do groba in spomina temeljna človeška in civilizacijska pravica. "Zato je izjemno pomembno, da je aktualna vlada na pobudo Nove Slovenije na tem področju naredila korak naprej in se zakonsko zavezala pokopati žrtve medvojnih in povojnih pobojev na slovenskih tleh," so poudarili. Kot so še zapisali, moramo vse totalitarizme obravnavati enako in obsoditi vsa njihova dejanja. "Evropa je to že spoznala. Želimo si, da bi to v polnosti storila tudi Slovenija," so dodali.
Trpljenje milijonov ljudi
Tako pakt kot vojna in opustošenje, ki je sledilo, je prineslo neznosno trpljenje milijonom ljudi po Evropi in zunaj nje, leta, ki so sledila, pa so zaznamovali obsežni okupacija, represija, deportacije in nasilje, so ob dnevu sporočili iz Evropske komisije.
Tudi Borut Pahor je pisal o žrtvah. Spominja se prelomnega poklona žrtvam fašizma:
Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob tem poudarila, da je bolečina žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov odmevala prek generacij, danes pa je vsaka država članica EU že dom generaciji, ki je odrasla brez tiranije in zatiranja.
"Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso. Zagotovljeni so bili z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in odpornostjo in jih ne gre nikoli jemati za samoumevne," sta še zapisala v skupni izjavi in poudarila, da je spominjanje preteklosti dolžnost tudi za prihodnje generacije. V dnevu spomina vidita tudi opomnik posledic sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človeškega dostojanstva. "Opominja nas, naj ostanemo budni pri obrambi vrednot, na katerih je Evropska unija utemeljena: spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic," sta še dodala.
Razstava v znamenju kazenskih ustanov
V Sloveniji so ob dnevu spomina že v petek v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavljajo zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalni dom Ljubljana. Za obiskovalce bo razstava odprta od 1. oktobra. Pomožni škof Franc Šuštar je zvečer v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc.
