Ponedeljek, 2. 3. 2026, 18.31
19 ur, 22 minut
Nočni maraton čez asfalt: ko žabe "nimajo šans" in na pomoč stopimo ljudje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
Pod avtomobilskimi kolesi pogine tudi polovica lokalnih populacij. Samo v Ljubljani in okolici je več kot sto tako imenovanih črnih točk, kjer dvoživke množično prečkajo ceste.
Vsako leto se ob približno enakem času, ko nastopi "žabje vreme", na slovenskih cestah odvija tiha drama. Ko se dnevne temperature dvignejo in nočne presežejo štiri stopinje Celzija, iz zemlje prilezejo dvoživke, ki so tam prezimovale. Njihov cilj je jasen: mlaka, močvirje, mokrišče – prostor, kjer bodo odložile mrest. Vendar pa jih na poti čaka ovira, ki je evolucija ni predvidela. "Nimajo šans," pravi Zala Mehle iz Društva za pomoč živalim Žverca iz Škofje Loke, ki žabam ob njihovi selitvi pomaga že skoraj 20 let. To so neverjetne živali, pravi, in čeprav na prvi pogled niso ljubke in puhaste, imajo v naravi izjemno pomembno vlogo, česar marsikdo ne ve.
Dvoživke, kot so žabe, krastače in pupki, se iz svojih habitatov ob višjih temperaturah v zadnjih dneh že selijo proti mrestiščem. Cesta je na njihovi poti največja ovira, kar potrjujejo tudi podatki terenskih opazovanj in evidenc, ki jih vodi Center za kartografijo flore in favne. Vozniki lahko na posameznih črnih točkah povozijo tudi do 90 odstotkov lokalne populacije.
Naslednja težava je počasnost dvoživk v tem času. Prvič, ker jih v zgodnji pomladi še nekoliko zebe, saj so hladnokrvne, drugič zaradi dejstva, da samice na hrbtu nosijo samce, tudi po več kilometrov. "Pri krastačah in nekaterih drugih vrstah samci dobesedno zajahajo samice in se jih oprimejo z značilnim objemom. Samica lahko tako proti vodi več kilometrov nosi dodatno težo," je pojasnila Zala Mehle.
Če lahko z eno uro večernega sprehoda rešiš sto žab, zakaj jih ne bi? V desetih dneh jih je lahko tisoč.
Regica
Ko pade mrak, se začne
Selitev se začne ob mraku. Okoli šeste, sedme zvečer, ko pade tema in je zrak dovolj vlažen, se gozd dobesedno začne premikati. "Kar naenkrat so vse zunaj. In vse gredo naenkrat čez cesto. Takrat je pomoč najnujnejša."
Pri rjavih žabah so samice v tem času že vidno napihnjene, polne jajčec, ki jih morajo varno spraviti do vode. Če jih povozi avto, je prekinjen celoten razmnoževalni cikel.
"Dvoživke so že tako ali tako ogrožene. Uničujemo jim življenjski prostor, zasuvamo mokrišča, gnojimo s pesticidi, herbicidi. Že tako jih zastrupljamo, na koncu pa jih še povozijo. Težava je, ker črne točke, z nekaj izjemami v Sloveniji, niso sistemsko rešene. Tujina je korak pred nami," je še opozorila Mehle.
Zemljevid z vnešenimi lokacijami, kjer vsako leto potekajo akcije prenašanja dvoživk. Novo sporočene lokacije dodajajo sproti.
Na pomoč z vedrom in odsevniki
Ker sistemskih rešitev, kot so podhodi za dvoživke, na številnih lokacijah ni, pomoč organizirajo prostovoljci. V Hrašah pri Smledniku so akcije začeli leta 2008. Danes podobne pobude potekajo po vsej Sloveniji.
"V Hrašah je grozljivka. Nekoč je bilo tam toliko žab, da nisi videl asfalta. Sploh na daljših odsekih, kot je v Hrašah, kjer je ta odsek dolg dva kilometra in pol, jim je treba pomagati čez cesto."
Na večini akcij se število prenesenih dvoživk beleži. To pomeni, da štejete dvoživke, ki ste jih nesli čez cesto in številko sporočite organizatorjem – na mestu akcije ali na njihov elektronski naslov. Za nekatere lokacije (tudi za Hraše pri Smledniku) je možen vnos števila rešenih dvoživk s pomočjo aplikacije Epicollect5, ki si jo naložite na svoj telefon.
Kako poteka akcija?
Ob cesti postavijo začasne, približno pol metra visoke ograde iz platna ali cerade, ki jih v društvu običajno naročajo iz Nemčije, lahko pa jih prostovoljci izdelajo tudi doma.
Žabe se ob teh ogradah premikajo, dokler jih prostovoljci ne poberejo v vedra.
Zvečer ali zgodaj zjutraj jih varno prenesejo na drugo stran ceste, proti mrestišču.
Reševanje običajno poteka na preglednih, manj prometnih odsekih, kljub temu pa je varnost na prvem mestu. Odsevni jopič ni priporočilo, temveč nuja.
Hraše, 2013
Žabe: za marsikoga grde, a ključne
Žabe so pogosto žrtve predsodkov. Niso puhaste, niso mehke, niso "prisrčne", v ekosistemu pa imajo izjemno pomembno vlogo.
So hrana pticam, sesalcem in drugim živalim, uravnavajo populacije insektov in polžev, so bioindikatorji, pokazatelji zdravega okolja.
Čeprav sogovornica opaža, da so presenetljivo odporne, saj jih pobirajo celo iz onesnaženih jarkov z oljnimi madeži, to ne pomeni, da so neuničljive. Uničevanje mokrišč, pesticidi in umetno naseljevanje rib v mlake lahko drastično zmanjšajo njihovo število.
"Vedno smo pri akcijah veseli tudi družin z otroki. Prav najmlajši pogosto prvi opazijo drobne premike ob cesti in prav je, da se jih ozavešča tudi o pomenu dvoživk. Pod pogojem, da razumejo, da žaba ni igrača. Čeprav so za marsikoga grde, to ne pomeni, da lahko rečemo, da niso pomembne. V ekosistemu so pomembnejše kot mi," je še poudarila Mehle.
"Če lahko z eno uro večernega sprehoda rešiš sto žab, zakaj jih ne bi? V desetih dneh jih je lahko tisoč. In poleg pomoči naravi človek dobi še nekaj: gibanje, svež zrak in občutek, da je naredil nekaj koristnega," je opozorila Zala Mehle.
Tiho upadanje: nekoč 20 tisoč, danes osem tisoč dvoživk
Na eni izmed lokacij so v najboljših letih med eno sezono selitve našteli med 15 tisoč in 20 tisoč dvoživk. Danes jih je le še okoli osem tisoč. Razlog je med drugim v že omenjenem nezakonitem naseljevanju rib v mlako, kjer se žabe razmnožujejo. Ribe pojedo mrest in paglavce, populacija pa zato strmo upade.
Med vrstami, ki jih prostovoljci najpogosteje opažajo, so navadna krastača, sekulja, zelena rega in veliki pupek. Njihova raznolikost pa je močno odvisna od lokacije, od Prekmurja do Primorske.
Samci se včasih zmotijo. V razmnoževalni vnemi lahko zgrabijo tudi samce ali celo drugo vrsto.
Boj za samico je lahko usoden. Če se na eno samico oprime več samcev, jo lahko v vodi celo utopijo.
Obstajajo "rezervni" samci. Če samcu ne uspe najti samice, lahko oplodi že odložena jajčeca, ki niso bila uspešno oplojena.
Vedno se selijo po isti poti. Vsako leto se vračajo na isto mrestišče, tudi če morajo prečkati isto nevarno cesto.
Pri Cerkniškem jezeru se je selitev 2026 že začela. Prostovoljna akcija poteka med Cerknico in Grahovim, med Goričicami in Gorenjim Jezerom, ob toplih spomladanskih večerih z začetkom okoli 18.30. Še posebej aktivni so, ko dežuje. Med opremo sodijo naglavna svetilka, vedro ter rokavice brez smukca. Obvezna oprema je odsevni jopič za vidnost ob cesti.
Topel dež je "žabji safari"
Selitev traja približno mesec dni, včasih več, odvisno od vremena. Topel dež je "žabji safari", je še razložila Mehle, in če je vreme ugodno, lahko vse žabe ceste prečkajo tudi v enem tednu.
A dokler na vseh kritičnih točkah ne bo podhodov in trajnih rešitev, ostaja najpreprostejša pomoč človek. "Ob pravem času. Pa ne za všeček in objavo na družbenem omrežju. Zato, ker brez pomoči res nimajo šans," je sklenila naša sogovornica.
