Četrtek, 2. 7. 2026, 13.33
1 mesec, 2 tedna
Nemški Infineon odprl pet milijard evrov vredno tovarno računalniških čipov
V Dresdnu danes odprli novo tovarno za razvoj in proizvodnjo računalniških čipov.
Pri nemškem velikanu s področja polprevodniških tehnologij Infineon so v Dresdnu danes odprli pet milijard evrov vredno tovarno za razvoj in proizvodnjo računalniških čipov. Gre za največjo posamično investicijo v zgodovini podjetja in pomemben korak pri prizadevanjih EU za krepitev tehnološke suverenosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nova tovarna Smart Power Fab bo namenjena proizvodnji čipov za inteligentno upravljanje z energijo, ki se jih uporablja v električnih vozilih, vetrnih turbinah, sončnih panelih in podatkovnih centrih, ki so bistveni za umetno inteligenco, navaja AFP.
Gradnja nove tovarne je stekla maja 2023. Gre za največjo posamično naložbo in velik strateški premik podjetja s sedežem v Münchnu. Infineon se namreč strateško preusmerja od primarne vloge dobavitelja za avtomobilsko industrijo k izkoriščanju priložnosti na hitro rastočem trgu umetne inteligence.
Odlična lokacija
Novi obrat je v osrčju t. i. Silicijeve Saške (Silicon Saxony), ki po poročanju AFP velja za enega najbolj dinamičnih grozdov za industrijo mikročipov v Evropi. Dresden z devetimi univerzami zagotavlja visoko usposobljen inženirski kader, ki je izjemno iskan med približno 2.500 podjetji iz tega sektorja v regiji.
Koristna investicija
Čeprav je bila vzpostavitev tovarne finančno izjemno zahtevna, strokovnjaki poudarjajo, da bodo poznejši stroški proizvodnje posameznih čipov minimalni. Kot je za AFP pojasnil vodja nemškega združenja elektronske industrije ZVEI Wolfgang Weber, polprevodniško panogo poganjajo izjemne ekonomije obsega. Prvi proizvedeni čip je zaradi začetnih milijardnih investicij v tovarno izjemno drag, ko pa steče serijska proizvodnja, se stroški na enoto drastično znižajo, je poudaril.
Subvencija EU
Evropska komisija je gradnjo tovarne podprla z milijardo evrov subvencij v okviru evropskega akta o čipih. Ta zakonodajni okvir je del širše strategije Bruslja, s katero želi EU do leta 2030 podvojiti svoj delež v svetovni proizvodnji polprevodnikov z desetih na 20 odstotkov, še navaja AFP.