Nekdanja diktatorja obsojena zaradi kraje otrok

Na zaporne kazni do 40 let so bili obsojeni še trije nekdanji vojaški častniki. Sodni postopek, ki se je začel februarja 2011, je bil prvi tak zaradi sistematičnih ugrabitev otrok levičarskih aktivistov v času t. i. umazane vojne, ko naj bi družinam odvzeli na stotine otrok. Večina se jih je rodila v ujetništvu, pogosto v porodnišnicah v nezakonitih priporih. Njihove matere naj bi po rojstvu ubili, otroke pa izročili družinam, za katere je vojska ocenila, da so primerne. T. i. babice s Plaze de Mayo, skupina, ki so jo ustanovile ženske, katerih otroke so ukradli, so identificirale 105 otrok, ki so jih med diktaturo ukradli njihovim družinam, okoli 400 pa jih še iščejo. Šestinosemdesetletni Videla, ki je vodil vojaški režim od leta 1976 do leta 1981, že prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi drugih kaznivih dejanj, storjenih med diktaturo. Sodišče je odločilo, da je kriv "kraje in ugrabitve" 20 otrok. Vidal je med sojenjem vztrajno zanikal, da je izdal ukaze za krajo otrok. Štiriinosemdesetletni Bignone, zadnji argentinski diktator, prav tako že prestaja zaporno kazen zaradi zločinov proti človečnosti, med drugim zaradi ustanovitve centra za mučenje v bolnišnici. Argentinski vojaški režim naj bi bil po navedbah organizacij za človekove pravice odgovoren za smrt okoli 30.000 ljudi, čeprav posmrtnih ostankov večine žrtev niso nikoli našli.