Sreda, 25. 3. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Ne koronavirus, za Kitajca usoden hantavirus: je to nova nevarnost?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,31
14
Kitajski medij Global Times je na družbenem omrežju Twitter objavil novico, da je v provinci Junan nekdo umrl po okužbi s hantavirusom. V komentarjih pod objavo in drugod po spletu so se takoj začele vrstiti reference na aktualno pandemijo koronavirusa in vprašanja v slogu: "Kaj za vraga se dogaja?" Skrb, da bi imeli še eno epidemijo, je sicer odveč. Možnost za okužbo s hantavirusi, ki so že desetletja prisotni tudi v Sloveniji, je namreč precej nižja kot pri SARS-CoV-2, saj se ne prenašajo s človeka na človeka.
A person from Yunnan Province died while on his way back to Shandong Province for work on a chartered bus on Monday. He was tested positive for #hantavirus. Other 32 people on bus were tested. pic.twitter.com/SXzBpWmHvW
— Global Times (@globaltimesnews) March 24, 2020
Kaj je hantavirus oziroma kaj so hantavirusi?
Kitajec, ki je umrl, in še 32 drugih, ki so jih za vsak primer prav tako testirali na prisotnost hantavirusa, saj so se na delo peljali z istim avtobusom kot umrli, je bilo najverjetneje v tesnem stiku z glodavcem oziroma njegovimi iztrebki.
Hantaviruse v okolje s slino in iztrebki namreč izločajo glodavci, kot so miši, podgane, voluharji, tudi krti, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Do zdaj je znanih več deset različnih hantavirusov, nekateri pa povzročajo dve bolezni, ki sta za človeka lahko usodni, in sicer HMRS, hemoragično mrzlico z renalnim sindromom ali tako imenovano mišjo mrzlico, in HPS oziroma hantavirusni pljučni sindrom.
Hantavirusi so ime dobili po reki Hantan v Južni Koreji, prvi sev hantavirusa pa je leta 1976 izoliral južnokorejski virolog in epidemiolog Ho Wang Lee.
Kako se okužimo in kakšni so znaki bolezni, ki jo povzroča hantavirus?
Okužba najpogosteje poteka prek vdihavanja prahu, okuženega z izločki (slino, sečem, iztrebki) glodavca, ki je prenašalec virusa.
To se lahko zgodi med pospravljanjem kleti, predvsem suhim, torej brez uporabe vode, med uživanjem okužene hrane ali celo med kopanjem v okuženi vodi in stikom z okuženo prstjo (med prekopavanjem vrta, na primer).
V Sloveniji dva seva hantavirusov povzročata bolezen HMRS, okužbe pa so pogosto lokalizirane: znani slovenski žarišči hantavirusa sta Dolenjska in Prekmurje, je navedeno na spletni strani NIJZ.
Bolezen HMRS oziroma mišja mrzlica se pojavlja predvsem v poznih pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, z dejavnostmi v naravi, taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo, pa tudi s čiščenjem mest, onesnaženih z iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju, a se lahko pojavi tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki okužijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih, opozarja NIJZ.
Običajni simptomi mišje mrzlice so povišana telesna temperatura, glavoboli, slabost, bruhanje, bolečine v ledvenem predelu in splošen občutek, da obolelega daje mrzlica. Mogoči so tudi krvavitve v sluznico ustne votline, krvavenje iz nosu, otrpel tilnik in celo prehodna odpoved ledvic, značilne znake bolezni naštevajo na NIJZ.
Zdravljenje mišje mrzlice zaradi tega pogosto vključuje tudi dializo, a je običajno povsem uspešno. Kdor se kljub znakom ne zdravi, tvega tudi smrt, ta se zgodi v 5–15 odstotkih takšnih primerov.
Kako preprečimo okužbo s hantavirusi
NIJZ je v Sloveniji v letu 2019 zabeležil 252 primerov mišje mrzlice. Hospitalizirana je bila večina bolnikov, umrl pa ni nihče.
NIJZ priporoča onemogočanje dostopa glodavcem v bivanjske prostore oziroma v katerekoli stavbe ali prostore, kjer se zadržujejo ljudje, shranjevanje živil tako, da glodavci do njih ne morejo, preverjanje, ali v zaprtih prostorih, ki jih nameravamo čistiti, najdemo morebitne sledi glodavcev in njihove iztrebke, ter nato temeljito zračenje teh prostorov, uporabo zaščitne opreme med čiščenjem prostorov, kjer je možnost za okužbo, ustrezno odstranitev morebitnih najdenih iztrebkov oziroma mrtvih glodavcev ter izogibanje vdihavanju prahu. Podrobnejše napotke najdete na tej povezavi.
Preberite tudi:
14