Nedelja, 28. 6. 2026, 15.00
3 mesece, 1 teden
Bližnji vzhod
Napetost med ZDA in Iranom znova narašča #video
Ameriške sile so izvedle nove napade na Iran. Centralno poveljstvo (Centcom) je sporočilo, da so v neposrednem odgovoru na "nadaljevanje agresije" zadeli več ciljev v Iranu. Povračilne ukrepe pa so že izvedle tudi iranske sile, ki so proti ameriški infrastrukturi v Kuvajtu in Bahrajnu izstrelile rakete in brezpilotna letala. Obe državi se medsebojno obtožujeta kršenja sporazuma o premirju, poroča BBC. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem sporočil, da ima Iran popoln nadzor nad prometom, ki bo potekal skozi Hormuško ožino naslednjih 30 dni.
14.37 Iran trdi, da ima popoln nadzor nad Hormuško ožino
14.10 Izraelska vlada priznala armenski genocid
10.55 Izrael kljub prekinitvi ognja ubil več pripadnikov Hezbolaha
6.45 Napetost med ZDA in Iranom znova narašča
14.37 Iran trdi, da ima popoln nadzor nad Hormuško ožino
Iran ima popoln nadzor nad prometom, ki bo potekal skozi Hormuško ožino naslednjih 30 dni, je na tiskovni konferenci v Bagdadu dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Poudaril je, da je odgovornost za Hormuško ožino izključno v rokah Irana, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Kakršnokoli vmešavanje ali poskus vzpostavitve vzporednih struktur bi še nadalje zapletlo situacijo, ustvarilo dodatne napetosti in zamaknilo ponovno odprtje te strateško pomembne vodne poti," je dejal.
Odprtje prometa skozi Hormuško ožino je sicer del dogovora za končanje vojne, ki sta ga ZDA in Iran podpisala 17. junija. Dogovor določa, da Iran v času 60-dnevnih pogajanj ne sme zaračunavati nobenih pristojbin za prehod ladij.
Del dogovora je sicer tudi prekinitev ognja, ki sta jo obe strani že prekršili.
14.10 Izraelska vlada priznala armenski genocid
Izraelska vlada je danes soglasno prepoznala poboj Armencev med prvo svetovno vojno kot genocid. To potezo mnogi razumejo kot kritiko Turčiji in znak vse globlje razdvojenosti med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Zgodovinska odločitev: izraelska vlada je soglasno sprejela predlog zunanjega ministra Gideona Saara, da prizna armenski genocid," je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Odločitev mora sicer potrditi še parlament.
"Armenski genocid ostaja predmet institucionalizirane kampanje zanikanja in minimiziranja, vključno z manipulativnim spreminjanjem zgodovine, predvsem s strani turške vlade," je po navedbah ministrstva dejal Saar. "Mislim, da je napočil čas, da Izrael kot judovska država uradno sprejme to stališče. Nikoli ni prepozno, da se stori, kar je prav ... to je tako moralna kot zgodovinska dolžnost," je dejal minister.
Več preteklih izraelskih vlad se je izognilo uradnemu priznanju armenskega genocida, deloma tudi da bi ohranili odnose s Turčijo, ki je veljala za enega najbližjih strateških partnerjev Izraela v regiji. Odnosi med državama so se močno poslabšali po začetku vojne v Gazi. Turčija je Izrael večkrat obtožila, da na palestinskem ozemlju izvaja genocid, kar je Izrael odločno zanikal.
Saar je v zvezi s priznanjem armenskega genocida sicer dejal, da ne gre za povračilni ukrep za sovražna dejanja Turčije. "Dejstvo, da Turčija širi lažne zgodbe proti Izraelu, ji ne daje imunitete pred zgodovinskimi resnicami," je dejal.
Armenci si prizadevajo za mednarodno priznanje, da je šlo pri množičnih pobojih njihovega naroda v času otomanskega cesarstva med letoma 1915 in 1917 za genocid. Po njihovih navedbah je umrlo 1,5 milijona ljudi, Turčija pa odločno zavrača obtožbe o genocidu in trdi, da so zaradi prve svetovne vojne umrli tako Armenci kot Turki. Armenski genocid priznava okoli 30 držav, med katerimi so ZDA, Francija in Nemčija, Slovenije ni med njimi.
10.55 Izrael kljub prekinitvi ognja ubil več pripadnikov Hezbolaha
Izraelska vojska (IDF) je danes sporočila, da je v soboto v bližini mesta Nabatije ubila več pripadnikov proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah. V spopadih na jugu Libanona pa je danes umrl izraelski poveljnik voda, poročajo tuje tiskovne agencije.
Do incidenta v bližini mesta Nabatije je prišlo kljub prekinitvi ognja in po tem, ko so v petek Izrael, Libanon in ZDA sklenili okvirni sporazum, katerega cilj je utreti pot za mirovni sporazum med Izraelom in Libanonom, navaja STA. Kot so sporočili iz IDF, so bili pripadniki Hezbolaha oboroženi s protitankovsko raketo, delovali pa so v bližini tako imenovanega varnostnega območja, ki ga je razglasil Izrael, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izraelska vojska naj bi jih napadla, da bi nevtralizirala grožnjo. Pri tem je bila uničena tudi Hezbolahova izstrelitvena ploščad, navaja IDF.
V spopadih na jugu Libanona pa je danes umrl izraelski poveljnik voda, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Umrl naj bi, ko je skupina vojakov naletela na "terorista gibanja Hezbolah, ko so vstopili v sumljivo zgradbo na območju kraja Dejr Serjan na jugu Libanona," je v ločeni izjavi sporočil predstavnik vojske. Še en izraelski vojak je bil poškodovan. "Po incidentu so vojaki začeli iskati terorista in napadli cilje na tem območju," je dodal vojaški predstavnik.
Skupno je v napadih med Izraelom in gibanjem Hezbolah od marca umrlo 38 izraelskih vojakov in en civilni pogodbenik. V napadih Izraela na Libanon je sicer v tem času umrlo več kot 4.000 ljudi, več kot milijon ljudi je razseljenih. O izraelskih napadih na jugu države je poročala tudi libanonska tiskovna agencija NNA. Vojaki naj bi v vasi Hiam celo požigali hiše.
Po več desetletjih konfliktov sta Izrael in libanonska vlada v petek sklenila okvirni sporazum, katerega cilj je utreti pot k miru in varnosti. Sporazum od Izraela zahteva, da se popolnoma umakne iz južnega Libanona šele takrat, ko bodo paradržavne skupine, kot je Hezbolah, razorožene. Hezbolah, ki dogovor zavrača, pa orožja noče odložiti, kar vzbuja dvome o uspehu sporazuma.
6.45 Napetost med ZDA in Iranom znova narašča
Ameriške sile so izvedle nove napade na Iran. Centralno poveljstvo (Centcom) je sporočilo, da so v neposrednem odgovoru na "nadaljevanje agresije" zadeli več ciljev v Iranu. Povračilne ukrepe pa so že izvedle tudi iranske sile, ki so proti ameriški infrastrukturi v Kuvajtu in Bahrajnu izstrelile rakete in brezpilotna letala. Obe državi se medsebojno obtožujeta kršenja sporazuma o premirju, poroča BBC.
Islamska revolucionarna garda (IRGC) je v izjavi sporočila, da je kršenje premirja v nasprotju s sporazumom, ki sta ga podpisali obe državi, in da bo "povzročilo popolno ustavitev procesa". Opozorili so še, da bodo ob kršenju sporazuma zdaj ravnali še bolj odločno kot prej. "Vsaka sovražnikova agresija, pod kakršno koli pretvezo, tudi če je usmerjena proti manjšim ciljem, bo imela uničujoč odziv," so zapisali.
Ameriški Centcom pa je sporočil, da je Iran dobil priložnost, da spoštuje sporazum, vendar se je ob napadu na tanker pod panamsko zastavo odločil, da tega ne bo storil. V odgovor so napadli iransko vojaško opremo, komunikacijske sisteme, lokacije zračne obrambe in skladišča brezpilotnih letal.
Ob zaostrovanju napetosti se je oglasil tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da obstaja velika verjetnost, da Irana napadi ne bodo nikoli izučili. "Morda bomo prišli do točke, ko ne bomo več mogli ravnati razumno in bomo prisiljeni končati delo, ki smo ga uspešno začeli," je zapisal. Zaključil je z besedami: "Če se to zgodi, Islamske republike Iran ne bo več!"