Sreda, 8. 7. 2026, 21.02
6 dni, 11 ur
Mislil je že, da bo vladal državi, zdaj pa se mu je zgodilo to
Jordan Bardella je veljal za kandidata Nacionalnega zbora, če Marine Le Pen ne bi mogla kandidirati. Omilitev kazni za Marine Le Pen je tako razblinila njegovo upanje, da bi postal najmlajši francoski predsednik v zgodovini.
Odločitev francoskega pritožbenega sodišča, da omili kazen Marine Le Pen, je voditeljici francoske desnice odprla vrata za kandidaturo na francoskih predsedniških volitvah. Te bodo spomladi prihodnje leto. S svojo kandidaturo pa je Marine Le Pen prekrižala načrte svojega varovanca Jordana Bardella, ki se je tudi sam že videl v Elizejski palači.
Marine Le Pen še vedno velja za krivo poneverbe: obstajajo številna elektronska sporočila, ki kažejo, da so bili uslužbenci Nacionalne fronte (kot se je pred letom 2018 imenovala stranka Nacionalni zbor) – vključno z eno od njenih sester – plačani iz sredstev, namenjenih plačilu asistentov Evropskega parlamenta v Bruslju.
Zvita odločitev francoskih sodnikov?
Petletna prepoved opravljanja javne funkcije je bila skrajšana in velja od marca 2025, sodišče pa je sporočilo, da zdaj šteje, da je kazen že prestala. Vendar pa je Le Penova dobila enoletno kazen nošenja elektronske zapestnice. Na to odločitev se bo pritožila.
Francoska novinarka in politična komentatorka Anne-Elisabeth Moutet je v britanskem mediju Unherd zapisala, da so se francoski sodniki, ki jim mnogi očitajo politično pristranskost, s svojo odločitvijo izognili temu, da bi najbolj priljubljeni kandidatki prepovedali njeno četrto kandidaturo, hkrati pa so ji na poti do Elizejske palače postavili vrsto improviziranih eksplozivnih naprav.
Razočarani mladi politični varovanec?
Po mnenju francoske novinarke je ena od teh ovir na poti tudi komaj 30-letni Jordan Bardella, ki mu je Le Penova jeseni 2021 prepustila vodenje stranke Nacionalni zbor. Fotogenični in vedno elegantno oblečeni Bardella (po obeh starših ima italijanske korenine) velja za varovanca Le Penove.
Bardella se je v Nacionalni zbor (tedaj se je imenoval še Nacionalna fronta) včlanil leta 2012, ko je bil star 17 let. Zaradi nepolnoletnosti je potreboval dovoljenje svoje matere, s katero je živel v pariškem delavskem predmestju. Bardellova mama se je rodila v Italiji, njegov oče pa v Franciji, a ima tudi italijanske korenine. Bardella je trdil, da se je v Nacionalno fronto vključil predvsem zaradi Marine Le Pen ter njene politične energije, značaja in poguma. Bardella velja za političnega varovanca Marine Le Pen.
"Jordy, kot ga kličejo njegovi sovražniki v stranki, se je navadil na misel, da bo leta 2027 postal francoski predsednik. Dva katoliška konservativna milijarderja, medijski tajkun Vincent Bollore in tehnološki podjetnik Pierre-Edouard Sterin, sta ga sprejela in z veseljem ugotovila, da je ideološko bolj prilagodljiv (od Marine Le Pen, op. p.)," piše Moutetova.
Bardella naj bi bil bolj sprejemljiv za francoske poslovneže
Le Penova, katere volilna enota je v zarjavelem pasu na severu Francije, vztraja pri širši socialni državi, nižji upokojitveni starosti in prerazporeditvenih ukrepih. Na drugi strani Bardella podpira ekonomijo prostega trga, ne toliko zato, ker je privrženec Friedricha Hayeka in Miltona Friedmana v slogu argentinskega predsednika Javierja Mileija, temveč zato, ker si želi najti podporo med francoskimi šefi, poudarja francoska novinarka.
Tudi na kosilu, ki se ga je v začetku letošnjega leta v Parizu udeležilo več uglednih francoskih poslovnežev, sta se Le Penova in Bardella odkrito razhajala glede gospodarskih ukrepov.
Kako se v politiki lahko hitro pokvarijo osebni odnosi, kaže tudi zgodba Marine Le Pen in njenega očeta Jeana-Marieja. Ta je ustanovil Nacionalno fronto in ji vladal od leta 1972 do leta 2011. Pozneje je postal častni predsednik, hčerka Marine pa predsednica. Zaradi političnih sporov je Marine očeta leta 2015 izključila iz stranke, ki jo je ustanovil.
Shemo lažnih delovnih mest v Evropskem parlamentu je začel Jean-Marie Le Pen, oče Marine Le Pen ter ustanovitelj in dolgoletni vodja Nacionalne fronte, a je sodišče jasno pokazalo, da je njegova hčerka prakso nadaljevala s pomočjo strankarskih kolegov, vključno s poslanci Evropskega parlamenta.
Ta shema je bila finančna rešilna bilka za Nacionalno fronto, ki za svoje delovanje zaradi političnih razlogov ni mogla najemati posojil pri francoskih bankah, kot so to počele druge francoske stranke. Nacionalna fronta je zato pred leti tudi najemala posojila pri ruskih bankah.
Zaradi dvokrožnega večinskega sistema Nacionalna fronta dolga leta ni imela sedežev v francoskem parlamentu, kar bi bil tudi finančni vir za stranko. Edini finančni vir za stranko je bil tako Evropski parlament, kamor so se kandidati Nacionalne fronte zaradi proporcionalnega volilnega sistema lažje uvrščali.