Ponedeljek, 20. 4. 2026, 17.53
2 tedna, 3 dni
Ministrstvo državljanom: Preverite varnostne razmere v državi, v katero potujete
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
Zelo pomembno je, kje se informirate o varnostnih razmerah v državi, v katero potujete, saj so družbena omrežja polna informacij popotnikov in vplivnežev, ki jim ni vedno mogoče verjeti.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) vsako leto pred prvomajskimi počitnicami državljanom podajo napotke pred odhodom v tujino. Pot v tujino je letos glede na razmere v svetu treba še posebej skrbno načrtovati. Na ministrstvu so večkrat poudarili, da je boljša preventiva kot kurativa, zato poleg že znanih splošnih ukrepov, kot so ureditev zdravstvenega zavarovanja in preverjanje dokumentov, svetujejo, da pred odhodom preverite varnostne razmere v državi, v katero potujete, in si zabeležite kontaktne podatke, kamor se lahko obrnete v primeru nenadnih kriznih razmer. Da bi vas v takšnem primeru hitreje našli in vam pomagali, priporočajo tudi, da se pred odhodom registrirate na njihovi spletni strani. Posebej so opozorili, da je ključno, kje se informirate o varnostnih razmerah v določeni državi, saj dandanes prek družbenih omrežij krožijo raznovrstne informacije, ki velikokrat niso verodostojne.
Vodja konzularnega sektorja na MZEZ Viktor Mlakar
"Naš cilj je, da se dvigne ozaveščenost potnikov, da za določene ukrepe poskrbijo, še preden odpotujejo. Pred začetkom počitnic in praznikov zato naše državljane, ki se odpravljajo v tujino, opozarjamo, da se držijo nekaterih previdnostnih ukrepov," je opozoril vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar.
Poleg tega, da preverijo veljavnost osebnih dokumentov, vstopne pogoje (vizumi, potrdila o cepljenju ipd.) v državo, kamor potujejo, in uredijo zdravstveno zavarovanje, na ministrstvu potnikom svetujejo, da se pred odhodom ustrezno informirajo o tveganjih in varnostnih razmerah v državi, v katero potujejo.
Informirajte se prek verodostojnih spletnih strani
Posebej opozarjajo, da je zelo pomembno, kje se informirajo, saj so družbena omrežja polna informacij popotnikov in vplivnežev, ki jim ni mogoče vedno verjeti.
Prav zato svetujejo, da informacije pridobite na spletni strani MZEZ, kjer jih redno posodabljajo, pripravljajo v sodelovanju z veleposlaništvi po svetu in si jih izmenjujejo na ravni držav članic EU. Tudi vse povezave za izdelavo vizumov in drugih vstopnih obrazcev poiščite prek spletne strani MZEZ, svetujejo.
Turčija, Egipt in Ciper za zdaj še primerne za turistično potovanje
Na spletni strani MZEZ so države označene po barvni lestvici, pri čemer zelena predstavlja varne države, boj ali manj varne so tudi države, označene z rumeno barvo, kjer je vseeno treba biti pozoren, oranžna barva predstavlja precejšen dvig tveganja, zato, če ni nujno, tja potovanja odsvetujejo, v rdeče obarvane države odsvetujejo vsa potovanja, tudi nujna, s črno pa so označene države, za katere svetujejo, da jih takoj zapustite. Ob tem poudarjajo, da pot v turistične namene ni nujna pot.
Na podlagi njihove ocene tveganj tako trenutno odsvetujejo vse nenujne poti v Savdsko Arabijo, Emirate, Katar, medtem pa sta Turčija in Egipt, ki sta med Slovenci priljubljeni prvomajski destinacij, po oceni MZEZ za zdaj še mirni državi. "Tja se lahko brezskrbno odpotuje. Stopnja tveganja je tam rumena, ampak po naši oceni še vedno obvladljiva," je dejal Mlakar.
Povišano stopnjo tveganja so zaznali tudi na Cipru, še eni priljubljeni prvomajski destinaciji med slovenskimi potniki. Še vedno menijo, da tveganja tam niso take narave, da bi preprečevala pot v turistične namene, dodaja Mlakar. Medtem pa potovanje na Kubo odsvetujejo.
Počitnice na Cipru so še varne.
Uredite zdravstveno zavarovanje
Poudarili so tudi nujnost ureditve zdravstvenega zavarovanja, še posebej v primeru potovanj v države tretjega sveta, kjer so lahko stroški medicinske obravnave zelo visoki. "Deset, dvajset, petdeset, tudi do sto tisoč evrov, odvisno od obravnave. Le redkokdo si lahko to privošči iz lastnega žepa," je opozoril Mlakar.
Registrirajte se na spletni strani MZEZ
Da bi v primeru kriznih stanj Slovenija imela vaše podatke, na ministrstvu priporočajo, da se pred odhodom v tujino prek obrazca registrirate na njihovi spletni strani. Tam zabeležite, kam potujete, kdaj potujete in koliko časa boste v drugi državi, ter podate svoje kontaktne podatke. "To potrebujemo v primeru kakšne nenadne krize. Tako vas lahko lažje najdemo in vam pomagamo," je še pojasnil Mlakar.
Preverite, ali v primeru odpovedi vrnejo kupnino
Glede na zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu priporočajo tudi, da v primeru potovanj proti Bližnjemu vzhodu pri turistični agenciji ali letalskem ponudniku preverite, ali vam v primeru odpovedi potovanja vrnejo kupnino. Pot prek Dubaja je namreč še vedno nestabilna, zato preverite možnosti morebitne naknadne odpovedi. Na ministrstvu vam namreč pri tem težko pomagajo, saj je to stvar med potnikom in podjetjem, ki ponuja aranžma.
Kje poiskati pomoč in v kakšnih primerih?
Če pa se v tujini znajdete v težavah, se lahko obrnete na konzularno predstavništvo v tej državi. Stik običajno – če pred odhodom ne zamenjate operaterja in vzamete tujega – dobite prek sporočila SMS, kjer je zapisana kontaktna številka slovenskega veleposlaništva v tej državi. Če slovenskega veleposlaništva v državi, kamor se odpravljate, ni, se lahko obrnete na katerokoli veleposlaništvo druge države, ki je članica Evropske unije. Povezali se bodo s slovenskim predstavništvom in vam uredili pomoč.
Slovenski državljani se v tujini največkrat znajdejo v težavah in na veleposlaništvu poiščejo pomoč, ko izgubijo potovalne dokumente, so udeleženi v kakšni nesreči, tudi v nesrečah, pri katerih sta potrebna hospitalizacija ali medicinski prevoz v domovino ipd.
Urejanje bivanja, mravlje v hotelu in seizmološka napoved niso primeri za konzularno pomoč
Predstavili so tudi vsa področja, ki spadajo v konzularno pomoč, saj se je že nekajkrat izkazalo, da so se ljudje po pomoč na konzulat obračali s primeri, ki niso v pristojnosti MZEZ. Državljani so v stik z njimi stopili v primeru, ko so imeli v hotelu mravlje, jih prosili, naj jim pomagajo najti vstopnice za muzej, ali jim lahko uredijo bivanje v hotelu, nudijo konzularno pomoč hišnim ljubljenčkom, jim podajo seizmološko oceno za določeno državo in v podobnih bizarnih primerih.
Primeri, ko vam konzulat ne more pomagati.
Izdajajo osebne dokumente
Naloga MZEZ je zaščita slovenskih državljanov v tujini, torej ko pomoč poišče državljan Slovenije, ki je na poti v tujini ali pa tam živi in dela, so jasni na ministrstvu.
Ena ključnih dejavnosti konzulata je izdaja osebnih dokumentov. Teh so po navedbah ministrstva v prejšnjem letu izdali več kot sedem tisoč, 5.209 potnih listov in 2.020 osebnih izkaznic.
V primeru poteka osebnega dokumenta v tujini se državljan Slovenije obrne na veleposlaništvo in tam poda vlogo, zaposleni na konzularni službi vlogo sprejmejo in poskrbijo, da se potni list ali osebna izkaznica v domovini izdela, vrne na veleposlaništvo in izroči slovenskemu državljanu.
Največ prošenj za izdajo dokumentov so v letu 2025 prejela veleposlaništva v Bernu, Münchnu, Beogradu, na Dunaju, v Buenos Airesu, Berlinu in Bruslju, torej v mestih, kjer biva največ Slovencev.
V prejšnjem letu izdali 450 začasnih potnih listov in osebnih izkaznic
Slovencem v tujini konzularno pomoč zagotavljajo tudi v stiskah in nesrečah, kamor spadajo na primer izguba dokumentov, hospitalizacija, socialno-zdravstvene težave in odvzem prostosti.
Na veleposlaništvih pomoč tako poiščejo slovenski državljani, ki so začasno v tujini in izgubijo osebni dokument. Brez tega se namreč ne morejo vrniti v domovino. Teh primerov je manj, a so zelo pomembni. Potnih listov za vrnitev, kot se reče začasnim dokumentom, so v preteklem letu izdali 450.
Overjajo listine
Področje v pristojnosti veleposlaništev je tudi ureditev listin. V letu 2025 so opravili 6.508 overitev za različne postopke. Mednje sodijo na primeri sklenitev zakonske zveze, rojstvo otroka v tujini, potrdila o nekaznovanosti, kopije dokumentov, izpiski iz registrov potrdila. To področje ne zajema le slovenskih državljanov v tujini, temveč tudi tujce v Sloveniji. Listine morajo biti ustrezno overjene s pečatom, kar je varovalka pred zlorabami.
Urejajo tudi vizume.
V primeru ogroženosti več slovenskih državljanov v tujini sprožijo krizno odzivanje
Nekoliko bolj specifično konzularno delo pa je krizno odzivanje. Gre za primere, ko Slovenija svojim državljanom pomaga v krizah po svetu, kot so na primer naravne nesreče (potresi, poplave, neurja), varnostne in politične krize (vojna, teroristični napad) in zdravstvene krize (npr. covid-19), pri čemer je v dogodek vpleteno večje število slovenskih državljanov.
V takem primeru, torej ko so ogrožena življenja, omogočijo vrnitev slovenskih državljanov na varna območja – drugam, v varnejši predel države, v kateri so, ali pa v domovino. V tovrstnem položaju so se znašli nedavno, ko so z Bližnjega vzhoda zaradi vojnih razmer reševali okoli tisoč slovenskih državljanov. Če se v kriznem položaju znajde posameznik, ga obravnavajo individualno.
MZEZ je nedavno pomagal evakuirati državljane Slovenije, ki so ostali ujeti na Bližnjem vzhodu.
