Sreda, 2. 9. 2026, 22.34
1 teden, 3 dni
Bližnji vzhod
Med poročnim slavjem ubiti štirje ljudje, Iran izvedel maščevanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
Del izstrelka ameriške rakete je med torkovim raketnim napadom zadel hišo v kraju Sirik na jugu Irana, kjer je potekalo poročno slavje.
Potem ko so v ameriškem raketnem napadu na Iran umrli štirje ljudje, med njimi otrok, se je Iran odločno odzval. Napadli so ameriška oporišča v Iraku in Jordaniji, poroča BBC. V zadnjih ameriških napadih je umrlo 15 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih.
19.00 Trump želi preimenovati tudi Hormuško ožino
18.30 Xi v Egiptu proti zunanjemu vmešavanju v Bližnji vzhod
11.10 Irance pozvali k zmanjšanju porabe goriv
6.30 Med poročnim slavjem ubiti štirje ljudje, Iran izvedel maščevanje
19.00 Trump želi preimenovati tudi Hormuško ožino
Predsednik ZDA Donald Trump je v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social danes vprašal, če bi ZDA morda morale preimenovati Hormuško ožino v Trumpovo ožino, zdaj ko jo imajo pod nadzorom. Trump je prejšnji teden podpisal izvršni ukaz, s katerim je Ontarijsko jezero ob meji med Kanado in ZDA preimenoval v Ameriško jezero.
"Zdaj, ko je pod nadzorom ZDA, ali naj preimenujemo Hormuško ožino v TRUMPOVO OŽINO??? Tako kot Amerika sama bi bila 'bolj vroča' kot kdajkoli prej!", je na Truth Social zapisal ameriški predsednik. Hormuška ožina je eden ključnih elementov v konfliktu med ZDA in Iranom, ki se je nedavno prevesil v sedmi mesec.
Kmalu po napadih na Iran, ki sta jih 28. februarja sprožila Izrael in ZDA, je iranska mornarica zaprla Hormuško ožino. Washington se je kasneje odzval z blokado iranskih pristanišč. Pomorska pot, ki je ključnega pomena za svetovni izvoz nafte in energentov, pa kljub prizadevanjem ZDA ostaja zaprta. Trump je že sredi avgusta zatrdil, da je Hormuška ožina pod ameriškim nadzorom, kmalu zatem pa je napovedal, da bo ožino razglasil za ozemlje ZDA. V Teheranu so njegove trditve označili za laži in izmišljotine ter poudarili, da bo ta strateško pomembna pomorska pot ostala v rokah Irana. Ameriški predsednik z izjavami o preimenovanju Hormuške ožine sicer sledi že videnemu vzorcu. Prejšnji teden je podpisal izvršni ukaz, s katerim je Ontarijsko jezero, po katerem poteka del meje med Kanado in ZDA, preimenoval v Ameriško jezero. Lani pa je kmalu po nastopu drugega predsedniškega mandata na podoben način enostransko preimenoval Mehiški zaliv v Ameriški zaliv.
18.30 Xi v Egiptu proti zunanjemu vmešavanju v Bližnji vzhod
Kitajski predsednik Xi Jinping je ob obisku v Egiptu danes opozoril na "zunanje vmešavanje" v Bližnji vzhod in izrazil pripravljenost na sodelovanje pri zaščiti pomorskega prometa v regiji. Kitajska in Egipt sta ob tem podpisala več sporazumov, s katerimi krepita tako gospodarsko kot vojaško sodelovanje.
"Zagovarjati moramo načelo, da so narodi Bližnjega vzhoda gospodarji svoje lastne usode, in nasprotovati zunanjemu vmešavanju", je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP povedal Xi, ki ga je danes v Kairu sprejel egiptovski kolega Abdel Fatah al Sisi. V ospredju njunih pogovorov je bila zlasti vojna na Bližnjem vzhodu, ki sta jo pred pol leta z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA.
Predsednika Kitajske in Egipta sta se ob tem zavzela za diplomatske rešitve, da bi dosegli trajen mir. Sisi je v besedilu, objavljenem v torek v egiptovskih medijih, še pred obiskom prav tako podprl "neodvisno zunanjo politiko" in zagotovil, da sta Egipt in Kitajska "partnerja pri krepitvi vloge globalnega juga v vedno bolj polariziranem svetu".
Xi pa je danes dejal, da je Kitajska pripravljena sodelovati z državami v regiji pri zaščiti trgovskih ladij, medtem ko konflikti na Bližnjem vzhodu vse bolj ogrožajo in omejujejo promet prek ključnih pomorskih poti, kot sta Hormuška ožina in Rdeče morje.
Državi sta ob njegovem obisku podpisali vrsto sporazumov, med drugim o zagonu tretje faze egiptovsko-kitajske industrijske cone, v kateri je že 200 podjetij, skupne naložbe pa znašajo približno štiri milijarde dolarjev, navaja AFP.
Xijev prvi obisk v Kairu po desetih letih prihaja v času, ko državi krepita obojestransko gospodarsko in vojaško sodelovanje, medtem ko se tako egiptovske kot kitajske banke soočajo z grožnjami ZDA in sekundarnimi sankcijami zaradi sodelovanja z Iranom. Kitajska še naprej skuša krepiti svoj vpliv v državah Bližnjega vzhoda, ki so sicer tradicionalno blizu ZDA, med katere spada tudi Egipt.
11.10 Irance pozvali k zmanjšanju porabe goriv
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v torek pozval sodržavljane k zmanjšanju porabe goriv, medtem ko se islamska republike zaradi ameriške pomorske blokade sooča s težavami pri uvozu nafte, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Galibaf je v televizijskem nagovoru izpostavil, da je za visoko porabo goriv "seveda odgovorna industrija, ne pa ljudje", da pa je jasno, da morajo z njim varčevati. Če ga bodo uporabljali razumno, jim bo zadostovala količina goriva, ki jo proizvedejo v državi, je dejal.
Ker mnogi Iranci čutijo posledice strmo naraščajoče inflacije in poslabšanih gospodarskih obetov, ki jih še poslabšuje vojna, je Galibaf napovedal tudi povečanje subvencij. "Vlada in parlament sta odločena povečati sredstva, namenjena programu elektronskih subvencij za hrano, zlasti za tiste, ki nosijo največji delež gospodarskega pritiska," je dejal.
Od začetka ameriško-izraelske vojne proti Teheranu konec februarja Iran vztraja pri blokadi pomorskega prometa skozi strateško pomembno Hormuško ožino. Ameriška mornarica pa še vedno izvaja blokado iranskih pristanišč, kar po navedbah iranskih uradnikov preprečuje, da bi država uvozila dovolj nafte za pokritje primanjkljaja v domači proizvodnji. ZDA so ob tem nedavno napovedale obsežne nove sankcije proti Teheranu, katerih cilj je dodatna izolacija iranskega gospodarstva.
Na bencinskih črpalkah v prestolnici Teheran je zadnje dneve videti dolge vrste čakajočih, medtem ko na mednarodnih trgih po obnovljenih medsebojnih napadih Irana in ZDA cene nafte rastejo.
Iranski podpredsednik Mohamed Džafar Gaempanah je minuli teden opozoril, da je domača proizvodnja goriv nezadostna, medtem ko jih zaradi pomorske blokade ZDA ne morejo uvoziti. Nekaj dni pred tem je šef kabineta iranskega predsednika napovedal, da bodo znova pregledali kvote za goriva.
6.30 Med poročnim slavjem ubiti štirje ljudje, Iran izvedel maščevanje
Potem ko so v ameriškem raketnem napadu na Iran umrli štirje ljudje, med njimi otrok, se je Iran odločno odzval. Napadli so ameriška oporišča v Iraku in Jordaniji, poroča BBC. V zadnjih ameriških napadih je umrlo 15 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih.
Del izstrelka ameriške rakete je med torkovim raketnim napadom zadel hišo v kraju Sirik na jugu Irana, kjer je potekalo poročno slavje. Štirje ljudje so umrli, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je sporočilo, da so ameriški napadi na Iran sledili "nedavnim poskusom napadom Iranske revolucionarne garde (IRGC) na komercialni promet v Hormuški ožini".
Iran je v odzivu dejal, da bodo ZDA svoja dejanja obžalovale. V odgovor na napad pri Siriku so na oporišče ameriških vojakov v Jordaniji izstrelili salve balističnih raket. Jordanska oborožene sile so sporočile, da so 13 raket prestregli – od tega so jih deset uničili, tri pa so padle na nenaseljena območja.
Na iranske raketne napade se je zgodaj zjutraj odzvala tudi kuvajtska vojska, o več eksplozijah pa so poročali tudi iz Bahrajna.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred začetkom napadov Iran opozoril, da bodo v primeru povračilnih ukrepov tarča "veliko silovitejšega napada na precej višji ravni".
