Četrtek, 8. 10. 2026, 16.46
1 month
Matoz z evropskim komisarjem o migracijah: To je skupna odgovornost vseh držav članic
"Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic," je dejal Franci Matoz.
Notranji minister Franci Matoz je z evropskim komisarjem za notranje zadeve in migracije Magnusom Brunnerjem govoril o izvajanju pakta o migracijah in azilu ter delovanju schengenskega območja, je danes sporočilo notranje ministrstvo. V pogovoru se je Matoz zavzel za ustrezno upoštevanje obremenjenosti držav pri obravnavi migracijskega pritiska.
Kot je v videopogovoru izpostavil Matoz, Slovenija podpira skupno evropsko upravljanje migracij, vendar morajo biti pri določanju obremenjenosti držav članic ustrezno upoštevane tudi posebnosti posameznih držav, kot so sekundarna migracijska gibanja.
"Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic. Zavzemamo se za pravične in uravnotežene rešitve," je dodal.
Matoz izpostavil pomen učinkovitega varovanja zunanjih meja EU
V luči tega je Slovenija predlagala Evropski komisiji izboljšanje metodologije za prihodnje solidarnostne cikle, tako da bo breme držav članic upoštevano bolj celovito in uravnoteženo. Minister je ob tem izpostavil pomen učinkovitega varovanja zunanjih meja EU in močnejše prisotnosti agencije Frontex na Zahodnem Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini.
Razpravljala sta tudi o delovanju schengenskega območja, pri čemer je Matoz poudaril zavezanost Slovenije prostemu pretoku ljudi in schengenskemu območju brez nadzora na notranjih mejah.
Z Brunnerjem sta se strinjala o pomenu nadaljnjega dialoga in sodelovanja pri skupnih evropskih izzivih na področju migracij in notranjih zadev.
Po navedbah notranjega ministrstva je od začetka veljavnosti pakta o migracijah in azilu do 16. septembra slovenska policija obravnavala več kot 8.600 nedovoljenih prehodov državne meje, pri čemer je več kot 90 odstotkov teh oseb v Slovenijo vstopilo iz Hrvaške. Čeprav Slovenija nima zunanje kopenske meje EU, je bilo prav v Sloveniji v sistem Eurodac prvič vnesenih 34 odstotkov vseh oseb, obravnavanih zaradi nedovoljenega prehoda meje, je še izpostavilo ministrstvo.