Lavrov Rubia posvaril pred nadaljnjo ameriško dobavo orožja Ukrajini

12.15 Ukrajinski napadi terjali žrtve v Rusiji in na Krimu

Ukrajinski napadi na cilje v Rusiji in na zasedenem polotoku Krim so danes zahtevali tri smrtne žrtve, osem ljudi je ranjenih, so sporočile oblasti na območjih napadov. Po eno smrtno žrtev so zabeležili v obmejnih regijah Voronež in Belgorod ter eno na omenjenem polotoku, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Guverner Voroneža Aleksander Gusev je na Telegramu sporočil, da je na obrobju istoimenske regionalne prestolnice v požaru, ki ga je na njegovem domu povzročil padli dron, umrl triletni deček, njegova starša sta bila ranjena. V ločenem napadu na istem območju je bil ranjen mladenič, je dodal.

V sosednji regiji Belgorod je umrl moški, še en je bil ranjen, potem ko je dron zadel vozilo, so prav tako na Telegramu sporočile tamkajšnje oblasti. Na Krimu pa je v napadu umrla ena oseba, štiri so bile ranjene, je sporočil guverner Sergej Aksojnov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajina je v zadnjih tednih okrepila napade na cilje v Rusiji, tudi tiste, ki so od frontne črte oddaljeni tisoč kilometrov in več. Napada predvsem energetsko infrastrukturo in logistična središča, da bi tako oslabila finančne zmogljivosti Moskve v vojni.

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne pod okriljem ZDA so zastala že pred časom, zlasti po preusmeritvi pozornosti Washingtona na Bližnji vzhodu in konflikt z Iranom.

10.25 V EU soglasje glede 21. svežnja sankcij proti Rusiji

Odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU (Coreper) je danes v Bruslju dosegel soglasje glede 21. svežnja sankcij proti Rusiji, je sporočilo irsko predsedstvo Sveta EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na omrežju X pozdravila dogovor in dodala, da te sankcije slabijo gospodarske temelje ruskih vojnih prizadevanj.

Novi sveženj sankcij EU je usmerjen v ruske vire prihodkov in motenje ruskih dobavnih verig, poleg tega pa bo oviral delovanje tako imenovane ruske flote v senci, je v objavi na družbenem omrežju X še zapisalo irsko predsedstvo. Sveženj sankcij sedaj potrebuje še uradno odobritev vseh 27 članic.

Dogovor med drugim predvideva, da bodo trenutno cenovno kapico na rusko nafto, namenjeno omejevanju izvoza tega energenta iz Rusije v tretje države, podaljšali za 12 mesecev, so sporočili diplomatski viri v EU. EU s tem ukrepom poskuša Moskvi preprečiti, da bi imela finančne koristi od porasta cen nafte zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Veleposlaniki držav članic so hiteli s sklenitvijo dogovora, da bi cenovno kapico na izvoz ruske surove nafte obdržali pri 44 dolarjih za 159-litrski sod, preden bi se iztekel rok, ko bi cena lahko poskočila zaradi vojne v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega so se z novim svežnjem sankcij dogovorili, da zaradi vojne v Ukrajini na črni seznam uvrstijo več ruskih uradnikov, dodaja AFP.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju X pozdravila dogovor. "V času, ko je Ukrajina dobila vojaški zagon, naše sankcije še naprej slabijo gospodarske temelje ruskih vojnih prizadevanj," je med drugim zapisala von der Leyen. Najnovejše sankcije vključujejo prepoved poslovanja z dodatnimi 32 ruskimi bankami, pa tudi s kriptopodjetji in plaformami za trgovanje z nafto, je zapisala predsednica komisije. Izpostavila je še, da prvič uvajajo tudi ukrepe zoper plovila, ki pomagajo ruski floti v senci.

"Še en odločen korak za okrepitev pritiska na Rusijo. Naš 21. sveženj sankcij je usmerjen v sektorje z največjim vplivom: energetiko, finančne storitve, kriptovalute in trgovino," je v objavi na družbenem omrežju zapisal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in dodal, da evropska podpora Ukrajini ter pravičnemu in trajnemu miru ostaja neomajna.

Najnovejši paket pa ne vključuje predlagane obsežne prepovedi izdajanja vizumov, ki bi Rusom, ki so se borili v Ukrajini, preprečila vstop v unijo. Po navedbah diplomatskih virov so se zavezali le, da si bodo v prihodnosti prizadevali za takšno prepoved.

Dogovor glede 21. svežnja sankcij je bil dosežen po več tednih pogajanj zaradi ugovorov več držav članic. Po navedbah diplomatskih virov je bila zadnja prepreka premagana, ko so na zahtevo Grčije odobrili izjemo, ki bo ladjarskim podjetjem pod določenimi pogoji še naprej omogočala transfer ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v tretje države in z njim povezane nakupe.

Ta izjema od prepovedi uvoza ruskega LNG v EU, ki bo sicer v celoti uveljavljena 1. januarja 2027, bo veljala za pogodbe, sklenjene pred začetkom ruske agresije na Ukrajino 24. februarja 2022. Izjemo bodo ponovno preučili enkrat na leto, so navedli viri. Bolgarija medtem po navedbah AFP trdi, da ji je uspelo preprečiti, da bi da patriarha ruske pravoslavne cerkve Kirila uvrstili na seznam sankcioniranih oseb.

Članice EU so zadnji sveženj sankcij proti Rusiji, ki je prav tako vključeval omejevalne ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovine, potrdile konec aprila.

9.50 Lavrov Rubia posvaril pred nadaljnjo ameriško dobavo orožja Ukrajini

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru ob robu srečanja članic Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) v Manili ameriškega kolega Marca Rubia posvaril pred nadaljnjim dobavljanjem orožja Ukrajini, ki ga je označil za nesprejemljivega, je v izjavi sporočilo rusko zunanje ministrstvo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Lavrov je v pogovoru z Rubiem poudaril, da je "nesprejemljivo nadaljevati dobavo orožja kijevskemu režimu". Poleg tega je obsodil destabilizirajočo politiko evropskih držav, ki da si prizadevajo Rusiji zadati strateški poraz. "Ruska stran je pripravljena na politično-diplomatsko rešitev spora," je v izjavi dodalo rusko zunanje ministrstvo.

Moskva je v preteklosti sklenitev morebitnega premirja z Ukrajino pogojevala s tem, da se zadnja umakne s svojih ozemelj v regiji Donbas, ki jih trenutno nadzoruje Rusija. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je takšne zahteve že večkrat odločno zavrnil.

Ameriški State Department je sporočil, da sta diplomata v Manili govorila o "ameriško-ruskih odnosih in o nujnosti končanja rusko-ukrajinske vojne", vendar dodatnih informacij o njunem pogovoru ni razkril, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rubio in Lavrov po pogovoru nista podala izjav za javnost.

Diplomata sta v Manili govorila o "ameriško-ruskih odnosih in o nujnosti končanja rusko-ukrajinske vojne". Foto: Reuters

Rubio je v sredo komentiral, da je po njegovi oceni vojna v Ukrajini "v marsičem ovirala zmožnost Rusije in ZDA, da bi našli točke soglasja na drugih področjih". To po njegovih besedah ne pomeni, da ne bodo iskali drugih področij potencialnega sodelovanja, a da si kljub vsemu želijo, da bi se vojna končala.

Pogovori med Ukrajino in Rusijo za končanje konflikta, pri katerih so posredovale ZDA, so zastali po tem, ko se je pozornost Američanov preusmerila na bližnjevzhodni konflikt. O tem, kako ponovno oživiti te pogovore, je Zelenski v sredo govoril z odposlancema ameriškega predsednika Donalda Trumpa Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem.

Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva sta Rubio in Lavrov govorila tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, vendar podrobnosti pogovora o tej temi niso znane, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Moskva, ki je zaveznica Irana, je bila v preteklosti kritična do napadov na Iran in Perzijski zaliv.

Pogovor med najvišjima diplomatoma obeh držav je po navedbah ruskih medijev, ki jih povzema DPA, trajal le 35 minut. Lavrov je med drugim pozdravil nadaljevanje polnih stikov med vesoljskima agencijama obeh držav. Diplomata pa sta se strinjala z nadaljevanjem stikov med Washingtonom in Moskvo.

Novice Ukrajina znova napadla logistična središča v Rusiji #video

Novice Zelenski po več dneh protestov odstavil vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske Oleksandra Sirskega

Novice Ruski napadi na Ukrajino terjali več smrtnih žrtev