Četrtek, 2. 7. 2026, 13.21
2 meseca, 1 teden
Bližnji vzhod
Iran vztraja pri nadzoru nad Hormuško ožino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
"Hormuška ožina ni igrišče za ameriškega agresorja, temveč ozemlje nesporne suverenosti Islamske republike Iran," je sporočila iranska vojska.
Iran je danes ponovno vztrajal pri svojem nadzoru nad Hormuško ožino, pri čemer je poudaril, da morajo ladje v ožini uporabljati pot, ko jo je določil Teheran. V primeru kršitev se bodo odzvali z odločnim ukrepanjem, je opozorila iranska vojska.
13.15 Iran vztraja pri nadzoru nad Hormuško ožino
13.00 V Izraelu obeležujejo tisoč dni od napada Hamasa 7. oktobra
10.45 Odbor za upravljanje Gaze razpravljal o načrtih za obnovo palestinske enklave
7.27 Katar: V posrednih pogovorih med ZDA in Iranom pozitiven napredek
13.15 Iran vztraja pri nadzoru nad Hormuško ožino
Iran je danes ponovno vztrajal pri svojem nadzoru nad Hormuško ožino, pri čemer je poudaril, da morajo ladje v ožini uporabljati pot, ko jo je določil Teheran. V primeru kršitev se bodo odzvali z odločnim ukrepanjem, je opozorila iranska vojska.
Iranska vojska je sporočila, da morajo tankerji in trgovske ladje prečkati Hormuško ožino le po poti, ki jo je določil Teheran. "Na vsako neizpolnjevanje te zahteve (...) se bodo oborožene sile takoj in odločno odzvale," je sporočilo poveljstvo oboroženih sil v izjavi, ki so jo objavili iranski mediji. "Hormuška ožina ni igrišče za ameriškega agresorja, temveč ozemlje nesporne suverenosti Islamske republike Iran," so še dodali po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Nadzor islamske republike nad to ključno plovno potjo za izvoz energentov iz regije je danes potrdil tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi. Kot je zapisal na družbenem omrežju X, je nadzor nad Hormuško ožino določen "pod iranskim poveljstvom in ne pod ameriškim centralnim poveljstvom (Centcom)". Dodal je, da bo "varnost regije zagotovljena s končanjem vmešavanja in umikom ZDA z območja, spoštovanjem suverenosti držav in sprejemanjem novih geopolitičnih realnosti".
Garibabadi je tudi zavrnil regionalni varnostni dialog pod vodstvom ZDA, ki je potekal v sredo v Bahrajnu in na katerem je 12 držav razpravljalo o prometu skozi ožino.
Njegova objava sledi po tistem, ko so ZDA sporočile, da so se visoki vojaški voditelji iz 12 držav, vključno s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati, Katarjem, Libanonom in Sirijo, sestali v Bahrajnu, da bi razpravljali o varnosti na Bližnjem vzhodu in ponovno potrdili "skupno zavezanost prosti trgovini" skozi ožino, je poročala španska tiskovna agencija EFE.
Srečanje je potekalo v času posrednih tehničnih pogajanj med predstavniki ZDA in Irana, ki so se končala v sredo v katarski Dohi. Na njih so govorili o izvajanju memoranduma o soglasju, ki sta ga sredi junija sklenila Washington in Teheran.
Ponovno odprtje Hormuške ožine je sicer eden ključnih elementov dogovora med ZDA in Iranom. ZDA zahtevajo prost prehod za vse ladje brez plačila pristojbin. Iran, ki je po začetku ameriških in izraelskih napadov na državo z grožnjami in napadi dejansko ustavil ladijski promet v ožini, razmišlja o uvedbi pristojbin za prehod skozi ožino, ki pred vojno niso obstajale.
13.00 V Izraelu obeležujejo tisoč dni od napada Hamasa 7. oktobra
V Izraelu danes s spominskimi slovesnostmi in protesti obeležujejo tisoč dni od najbolj smrtonosnega napada na Izrael, v katerem so pripadniki palestinskega Hamasa 7. oktobra 2023 ubil okoli 1.200 ljudi. Obletnica poteka ob globokih nesoglasjih in zavrnitvi vlade, da bi ustanovila državno preiskovalno komisijo napada, ki je sprožil vojno v Gazi.
Prva današnja spominska slovesnost je potekala v Galileji na severu države ob 6.29, ko so islamistično palestinsko gibanje Hamas in druge skrajne palestinske skupine pred skoraj tremi leti iz Gaze začele napad na obmejna naselja, kibuce in vojaške baze ter ubile 1.221 ljudi, večinoma civilistov. Več kot 250 ljudi so odpeljali kot talce v Gazo.
V izraelskih povračilnih operacijah, ki so trajale do lanskega oktobra, so Gazo povsem uničili, ubili pa več kot 73.000 Palestincev. Sedaj v palestinski enklavi velja krhka prekinitev ognja.
Ob 10. uri po lokalnem času so se po državi z minuto molka poklonili žrtvam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ena glavnih organizatork današnjih dogodkov je organizacija Oktobrski odbor, ki so jo ustanovile družine žrtev napadov in talcev. Zborovanja so potekala pred izraelskim parlamentom in domovi članov vlade, na katerih so od vlade zahtevali takojšnjo ustanovitev državne preiskovalne komisije, ki bi celovito preiskala varnostne napake, ki so privedle do tega najbolj smrtonosnega napada na Izrael. Opozicija izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in njegovi vladi očita, da želita z zavračanjem ustanovitve komisije prikriti svojo odgovornost zanj.
Zvečer bodo tako imenovani Trg talcev v središču Tel Aviva, ki je bil središče protestov z zahtevami po osvoboditvi talcev, uradno preimenovali v Trg spomina. V parku v Tel Avivu pa bo zvečer potekalo veliko spominsko zborovanje, na katerem se bodo zbrali svojci žrtev in vodilni predstavniki protestnih gibanj proti vladi.
Nekdanji izraelski minister in upokojeni general Gadi Eisenkot, ki velja za vodilnega kandidata, ki bi na predvidoma oktobrskih volitvah lahko nasledil Netanjahuja na čelu vlade, se je ob današnjem dnevu na omrežju X oglasil s kratkim sporočilom. "1000 dni. Temu bomo kos. To obljubljam. Gadi", je zapisal po poročanju AFP.
10.45 Odbor za upravljanje Gaze razpravljal o načrtih za obnovo palestinske enklave
Palestinski tehnokratski odbor, zadolžen za začasno upravljanje Gaze, je v sredo sporočil, da je na Cipru zaključil dva dni "zelo plodnih" pogovorov, na katerih so razpravljali zlasti o prizadevanjih za lajšanje trpljenja prebivalcev in načrtih za obnovo od vojne razdejane palestinske enklave.
Nacionalni odbor za upravljanje Gaze (NCAG) je v objavi na družbenem omrežju X sporočil, da je na Cipru imel vrsto delovnih srečanj s strokovnjaki in svetovalci Odbora za mir, urada visokega predstavnika za Gazo, ki ga zastopa Bolgar Nikolaj Mladenov, in inštituta Tonyja Blaira.
Pogovori so se osredotočili na prizadevanja za "lajšanje trpljenja" prebivalcev Gaze, vključno s projekti, ki jih je "mogoče izvesti takoj". Pregledali so tudi načrte za obnovo, varnost in upravljanje, hkrati pa so razvili okvir za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti mednarodnih donatorjev, je navedeno v sporočilu.
NCAG je začasno tehnokratsko telo, ustanovljeno v okviru načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Skrbelo bo za vsakdanje življenjske zadeve in osnovne storitve v Gazi in bo delovalo pod nadzorom Odbora za mir. Udeleženci srečanja na Cipru so ponovili zavezanost celovitemu načrtu v 20 točkah predsednika Trumpa in pripravljenost prevzeti svoje odgovornosti in naloge v sodelovanju z Odborom za mir, ko bodo razmere na terenu to dopuščale.
Odbor za mir je Trump ustanovil v začetku letošnjega leta kot del načrta za končanje vojne v Gazi, ki jo je 7. oktobra 2023 sprožil napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael. Potrdil ga je tudi Varnostni svet ZN in je oktobra lani privedel do vzpostavitve krhkega premirja. Namen pobude je olajšati prehod od oblasti Hamasa, ki vlada v Gazi, hkrati pa podpreti obnovitev civilne uprave in osnovnih storitev na ozemlju z več kot dvema milijonoma Palestincev. Vendar je napredek po poročanju francoske tiskovne agencije AFP počasen in tehnokratski odbor še ni vstopil v Gazo.
7.27 Katar: V posrednih pogovorih med ZDA in Iranom pozitiven napredek
Napredek v pogajanjih je pozdravil tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Pogajalci ZDA in Irana so v sredo v posrednih tehničnih pogovorih za končanje konflikta v Dohi v Katarju dosegli pozitiven napredek, je sporočil tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva. Kot je dodal, je naslednji krog pogovorov pričakovati po pogrebu v napadih ubitega iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.
"Posrednika Katar in Pakistan sta danes v Dohi zaključila ločena srečanja z ameriškimi in iranskimi pogajalci, pri čemer je bil dosežen pozitiven napredek pri vprašanjih, povezanih z memorandumom o soglasju, kar nadgrajuje izsledke vrha ob Luzernskem jezeru," je na omrežju X v sredo zapisal tiskovni predstavnik Majed al Ansari, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Dodal je, da sta se strani dogovorili za nadaljevanje pogovorov v prihodnjem obdobju. Naslednje srečanje bo določeno čim prej po "pogrebnih slovesnostih nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja" Alija Hameneja, ubitega v napadih na Iran.
ZDA in Iran sta 17. junija podpisala memorandum o soglasju, katerega cilj je končati vojno, ki je konec februarja izbruhnila z ameriško-izraelskimi napadi na Iran, ter ponovno odpreti Hormuško ožino. Strani sta nato začeli pogajanja za sklenitev celovitega mirovnega sporazuma, ki bi vključeval tudi iranski jedrski program.
Napredek v pogajanjih je v sredo pozdravil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je zatrdil, da so srečanja v Dohi potekala dobro in da se ZDA in Iran zelo dobro razumeta.
