Ponedeljek, 14. 9. 2026, 11.59
3 tedne, 2 dneva
Vojna v Ukrajini
Napad na ukrajinski vlak naj bi prestrašil Zahod, Trump medtem sporočil nov dogovor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,01
Vojna v Ukrajini se nadaljuje, medtem ko Trump trdi, da sta se strani dogovorili o prekinitvi napadov na energetske tarče.
Namen nedeljskega ruskega napada z dronom na ukrajinski vlak v bližini ukrajinsko-poljske meje je bil prestrašiti Zahod, je danes ocenila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Ukrajinske železnice so menile, da je bil tarča napada mogoče diplomatski vlak, na katerem je bil med drugim nekdanji britanski premier Boris Johnson. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je medtem dejal, da napad kaže, kako obupan je postal ruski predsednik Vladimir Putin, in napovedal še večjo podporo Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump pa je danes zatrdil, da sta se Ukrajina in Rusija strinjali, da ne bosta več napadali energetskih objektov druga druge.
22.02 Zelenski pripravljen na ukrepe za umiritev razmer, če bo enako storila Rusija
20.31 EU podaljšala rok za obnovo sankcij proti Rusiji
17.52 Trump: Ukrajina in Rusija z dogovorom o končanju napadov na energetske cilje
15.22 Napad na vlak za Rutteja znamenje Putinove obupanosti
14.28 Ukrajinski generalni tožilec iz tujine z obtožbami na račun protikorupcijskih organov
12.05 Ruski napad na severu Ukrajine zahteval tri smrtne žrtve
12.00 Kaja Kallas: Namen ruskega napada na ukrajinski vlak je bil prestrašiti Zahod
22.02 Zelenski pripravljen na ukrepe za umiritev razmer, če bo enako storila Rusija
Ukrajina je pripravljena sprejeti ukrepe za umirjanje razmer, če bo enako storila tudi Rusija, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zelenski je v svojem dnevnem nagovoru omenil "resen predlog ZDA glede vzajemne ustavitve napadov na kritično infrastrukturo".
"Če lahko to postane prvi korak k umirjanju razmer - ustavitev ruskih napadov na našo kritično infrastrukturo in naših povračilnih napadov -, potem je Ukrajina pripravljena podpreti umirjanje razmer," je po poročanju AFP dejal ukrajinski predsednik, ki pa ni potrdil navedb ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da naj bi se Moskva in Kijev dogovorila o prenehanju napadov na energetsko infrastrukturo.
Volodimir Zelenski je v svojem dnevnem nagovoru omenil "resen predlog ZDA glede vzajemne ustavitve napadov na kritično infrastrukturo".
Trump je le dan po tem, ko je kritiziral Ukrajino zaradi njenih napadov na ruske naftne rafinerije, zatrdil, da je Kijev "pristal na to, da ne bo napadal ruskih energetskih ciljev", in da je Moskva "pristala na enako. Kremlin se na te navedbe za zdaj ni odzval, dodaja AFP. Ameriški predsednik je v nedeljo med obiskom na Irskem odgovornost za povišanje cen dizla pripisal ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki ga je po lastnih besedah pozval, naj "preneha uničevati zmogljivosti za proizvodnjo dizelskega goriva v Rusiji", saj to povzroča pomanjkanje dizla in skok cen.
"Za to ni kriv Bližnji vzhod, temveč dogajanje v zvezi z Rusijo in Ukrajino," je dejal ob zaključku obiska, med katerim je s svojimi izjavami znova dvignil veliko prahu. Rusija in Ukrajina sta že mesece vpletene v občutno stopnjevanje napadov z orožjem dolgega dosega, usmerjenih proti vse večjemu številu civilnih objektov, kot so tovarne, skladišča, energetska in pristaniška infrastruktura ter plovila v Črnem morju.
Napadi, ki so terjali tudi številne civilne žrtve, so povzročili krizo z gorivom in prizadeli ruska velikana spletne trgovine Wildberries in Ozon, v Ukrajini pa so zaustavili velik del kmetijskega izvoza ter močno prizadeli sektorja kovinske industrije in maloprodaje, še poroča francoska tiskovna agencija.
20.31 EU podaljšala rok za obnovo sankcij proti Rusiji
Države članice EU so danes odložile rok za obnovo oziroma podaljšanje dela sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Za ta korak so se odločile, potem ko se je Francija zavzela, da se s seznama sankcioniranih posameznikov in subjektov črta milijarderja Ališerja Usmanova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ališer Usmanov
Sankcije zoper skoraj 3 tisoč posameznikov in subjektov bi se brez morebitnega podaljšanja iztekle v sredo. Predstavniki 27 članic EU se glede podaljšanja še niso dogovorili, so pa se strinjali, da rok odložijo za teden dni, potem ko se je Francija zavzela za umik uzbekistansko-ruskega milijarderja Usmanova s seznama sankcioniranih.
Usmanov je bil leta 2022 uvrščen na seznam zaradi svojih tesnih povezav s Kremljem.
"Posvetovanja se bodo nadaljevala, pričakujejo pa se tudi nadaljnje razprave. Podaljšanje seznama je bistveno za nadaljnjo slabitev ruskega vojnega stroja ter za ohranjanje pritiska na tiste posameznike in subjekte, ki ga podpirajo, omogočajo in imajo od njega koristi," je dejal tiskovni predstavnik irskega predsedstva Sveta EU.
Več diplomatov EU je sporočilo, da je Francija presenetila svoje kolege, ko se je pridružila zahtevi Slovaške, da se Usmanova umakne s seznama. Dodali so, da Pariz ni podal jasnega razloga, navedel naj bi le, da je to potrebno zaradi "nacionalne varnosti".
Časnik Financial Times je medtem ob sklicevanju na vire poročal, da naj bi si Pariz prizadeval za umik Usmanova s seznama v okviru dogovora o izpustitvi zapornikov, med katerimi je več francoskih državljanov, pridržanih v Azerbajdžanu.
17.52 Trump: Ukrajina in Rusija z dogovorom o končanju napadov na energetske tarče
Ukrajina in Rusija sta se strinjali, da ne bosta več napadali energetskih objektov druga druge, je danes zatrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovih besedah je dvig cen dizelskega goriva "v glavnem posledica vojne med Ukrajino in Rusijo", ne dogajanja v zvezi z Iranom.
"Ukrajina se je strinjala, da ne bo napadala ruskih energetskih ciljev. Rusija se je strinjala, da bo storila enako," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zatrdil Trump. "Dvig cen dizelskega goriva po svetu je v glavnem posledica vojne med Rusijo in Ukrajino, ne Irana," je dodal.
Trump je pred tem v nedeljo med obiskom na Irskem odgovornost za povišanje cen dizla pripisal ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki ga je po lastnih besedah pozval, naj "preneha uničevati zmogljivosti za proizvodnjo dizelskega goriva v Rusiji", saj to povzroča pomanjkanje dizla in skok cen.
"Za to ni kriv Bližnji vzhod, temveč dogajanje v zvezi z Rusijo in Ukrajino," je dejal ob zaključku obiska, med katerim je s svojimi izjavami znova dvignil veliko prahu.
Od začetka vojne februarja 2022 je Rusija močno poškodovala ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Poleti je okrepila napade na Kijev, logistično infrastrukturo in metalurška podjetja v državi ter med drugim povzročila blokado izvoza žita prek Črnega morja, ki je za Ukrajino ključen vir prihodkov.
Medtem je tudi Ukrajina v zadnjih mesecih okrepila napade na cilje globoko na ruskem ozemlju, zlasti na rafinerije nafte in skladišča.
15.22 Napad na vlak za Rutteja znamenje Putinove obupanosti
Na nedeljski napad na potniški vlak, ki je bil na poti iz Kijeva v Varšavo se je odzval tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki je dejal, da napad kaže, kako obupan je postal ruski predsednik Vladimir Putin. V odgovor je napovedal krepitev podpore Ukrajini. Da jih napad ne bo odvrnil od nadaljnje pomoči Kijevu, so v odzivu zatrdili tudi v Londonu. Več preberite v spodnji novici.
14.28 Ukrajinski generalni tožilec iz tujine z obtožbami na račun protikorupcijskih organov
Ukrajinski generalni tožilec Ruslan Kravčenko, ki je nedavno odstopil po obtožbah o korupciji, je ponoči zapustil državo, so poročali ukrajinski mediji. V izjavi na družbenih omrežjih je Kravčenko danes izrekel obtožbe na račun ukrajinskih protikorupcijskih organov.
Kravčenko je v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, dejal, da je bila proti vodji Ukrajinskega nacionalnega protikorupcijskega urada (Nabu) Semenu Krivonosu uvedena preiskava. Obenem je zatrdil, da Krivonosa sumi "ponarejanja uradnih dokumentov z namenom pridobitve nezakonite premoženjske koristi v velikem obsegu", poročajo ukrajinski mediji.
Omenil je tudi preiskavo proti osebi, ki je blizu vodji specializiranega protikorupcijskega tožilstva (Sapo) Oleksandru Klimenku, vendar te osebe ni imenoval. Kravčenko je zapustil državo po tistem, ko je prejšnji teden podal odstopno izjavo po obtožbah korupcije, povezanih z nezakonitimi klicnimi centri, pri čemer naj bi vpleteni oprali velike vsote denarja.
Kravčenko je tudi potrdil, da se mudi na "službeni poti" v tujini. Nevladna organizacija Center za boj proti korupciji je predsedniku Zelenskemu očitala, da mu je kljub tekočim preiskavam dovolil zapustiti državo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kravčenko je uradno še vedno generalni državni tožilec. V parlamentu naj bi sicer potekalo glasovanje o njegovi razrešitvi, ki je po poročanju DPA predvideno v torek.
Predsednik Volodimir Zelenski se je odzval kmalu po objavi Kravčenkovega videoposnetka. "Za tega generalnega tožilca obstaja le ena pot: razrešitev s položaja. Točno to sem mu tudi povedal," je zapisal na platformi Telegram. Obenem je pozval poslance vrhovne rade, naj podprejo razrešitev Kravčenka.
Čeprav je bilo od leta 2014 s pomočjo Zahoda ustanovljenih več protikorupcijskih agencij, strokovnjaki nevladne organizacije Transparency International Ukrajino še naprej uvrščajo med najbolj skorumpirane države v Evropi, še navaja DPA.
12.05 Ruski napad na severu Ukrajine zahteval tri smrtne žrtve
V ruskem napadu na skladišče kmetijskega podjetja v regiji Černigiv na severu Ukrajine so bili po podatkih policije danes ubiti najmanj trije ljudje, sedem jih je ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Policija je objavila tudi posnetke, na katerih je videti manjšo zgradbo, ki jo je uničila eksplozija.
💔 At least 3 dead and 7 injured: Russia strikes warehouses in Pryluky, Chernihiv region – Suspilne. pic.twitter.com/u2JZibEdsU
— MAKS 26 🇺🇦👀 (@Maks_NAFO_FELLA) September 14, 2026
Od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 je Rusija močno poškodovala energetsko infrastrukturo v državi. Poleti je tudi okrepila napade z raketami in droni na ukrajinsko prestolnico, logistično infrastrukturo in metalurška podjetja. Ti napadi so med drugim povzročili blokado izvoza žita prek Črnega morja, ki je za Kijev ključni vir prihodkov.
Tudi Ukrajina je v zadnjih mesecih okrepila napade na rusko ozemlje, zlasti na rafinerije nafte in skladišča.
12.00 Kaja Kallas: Namen ruskega napada na ukrajinski vlak je bil prestrašiti Zahod
Namen nedeljskega ruskega napada z dronom na ukrajinski vlak v bližini ukrajinsko-poljske meje je bil prestrašiti Zahod, je danes ocenila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Ukrajinske železnice so menile, da je bil tarča napada mogoče diplomatski vlak, na katerem je bil med drugim nekdanji britanski premier Boris Johnson.
Rusija je v nedeljo z brezpilotnim letalnikom napadla vlak le nekaj kilometrov od ukrajinsko-poljske meje. Dron je zadel lokomotivo potniškega vlaka z 206 potniki, ki je bil na poti iz Kijeva v Varšavo. O mrtvih ali poškodovanih niso poročali.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kallas je danes ob robu arktičnega vrha na Finskem v odzivu na napad izjavila, da je "jasno, da je bil namen tega prestrašiti zahodne države, da ne bi podpirale Ukrajine, da ne bi v Ukrajino odhajale izkazovat podpore". Ob tem je podpornike Kijeva pozvala, naj ravnajo ravno obratno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kallas je v odzivu na napad izjavila, da je "jasno, da je bil namen tega prestrašiti zahodne države, da ne bi podpirale Ukrajine, da ne bi v Ukrajino odhajale izkazovat podpore".
Malo pred napadom je ukrajinsko-poljsko mejo prečkal vlak, na katerem je bilo več visokih evropskih uradnikov, diplomatov, znanstvenikov in varnostnih svetovalcev, ki so se v Kijevu udeležili mednarodne konference. Med njimi je bil tudi nekdanji britanski premier Boris Johnson, ki je na omrežju X obsodil napad.
Iz Ukrajinskih železnic so po poročanju časnika Guardian sporočili, da je "povsem mogoče, da je bil tarča tega ruskega drona tudi diplomatski vlak, ki je zaradi sprotnega prilagajanja voznih redov zaradi nenehne nevarnosti ruskih napadov s postaje odpeljal prej, kot je bilo načrtovano".
V času napada je bil na postaji Jagodin tudi nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije Cia David Petraeus, ki je potoval z drugim vlakom in je v zraku slišal ruske drone. Pojasnil je, da so ga s preostalimi potniki hitro evakuirali z vlaka, kmalu zatem pa je slišal večjo eksplozijo. "Za tiste, ki niso bili napadeni, je bilo to grozljivo ... To je dejanje resnično barbarskega voditelja, ki poskuša terorizirati ukrajinske civiliste," je za časnik New York Times v nedeljo dejal Petraeus.
Kijev je napad na lokomotivo označil za dokaz, da je ruski predsednik Vladimir Putin za Evropo vse večja grožnja.
Zaradi več ruskih napadov z droni, ki so zadeli cilje le kilometer od poljskega ozemlja, je poljski premier Donald Tusk v nedeljo napovedal ciljno okrepitev varnostnega sodelovanja ob meji z Ukrajino. Operativna prilagoditev bo vključevala koordinirano napotitev vojske, policije, mejne straže in carinikov, njen namen pa bo preventivno obvladovanje prometnih zastojev in varovanje kritične infrastrukture na mejnih prehodih, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
