Torek, 17. 2. 2026, 18.01
2 tedna, 3 dni
Bližnji vzhod
Izrael namerava obtoženim sodelovanja v napadu 7. oktobra soditi na vojaškem sodišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Tožilstvo po poročanju izraelskih medijev trenutno pripravlja obtožnice proti 300 pripadnikom Hamasove posebne enote Nuhba.
Izrael namerava obtoženim sodelovanja v napadu 7. oktobra 2023 soditi pred posebnim vojaškim sodiščem, so danes ob sklicevanju na vojaški vir poročali izraelski mediji. Takšno sojenje bo po navedbah nemške tiskovne agencije DPA omogočila posebna zakonodaja, eden od njenih avtorjev pa je sojenje primerjal z nürnberškimi procesi.
Obtožnice bo vložilo vojaško tožilstvo na podlagi zakona, ki je v knesetu prestal prvo branje. Eden od avtorjev zakona je Simča Rotman, poslanec skrajno desne Verske sionistične stranke, ki predseduje odboru za pravosodje. Po njegovem mnenju bo načrtovano sojenje podobno nürnberškim procesom, na katerih so leta 1945 pred mednarodnim vojaškim sodiščem sodili nacistom.
Ubitih okoli 1.200 ljudi
Po navedbah izraelskih virov je v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih okrog 1.200 ljudi, še 250 pa je bilo ugrabljenih, sodelovalo približno 3.000 pripadnikov palestinskega gibanja Hamas in drugih islamističnih gibanj, navaja DPA. Izraelske oblasti ocenjujejo, da je vojska ubila 1.600 vpletenih v napad, preostali pa naj bi prebegnili v sosednje države.
Tožilstvo po poročanju izraelskih medijev trenutno pripravlja obtožnice proti 300 pripadnikom Hamasove posebne enote Nuhba, med drugim naj bi jih obtožili genocida, ogrožanja suverenosti ali ozemeljske celovitosti države, pomoči sovražniku med vojno, terorističnih dejanj in umorov.
Napadu islamističnih gibanj na Izrael oktobra 2023 je sledila več kot dve leti trajajoča ofenziva, med katero je izraelska vojska v Gazi po podatkih tamkajšnjih oblasti ubila več kot 72 tisoč Palestincev.
Palestinsko gibanje Hamas je danes sporočilo, da bi moral Odbor za mir predsednika ZDA Donalda Trumpa pritisniti na Izrael, da preneha kršiti premirje v Gazi. Premirje med Izraelom in Hamasom velja od oktobra lani, oblasti v Gazi pa so od takrat zabeležile več kot 1.600 izraelskih kršitev premirja.
"Člane odbora pozivamo, naj sprejmejo resne ukrepe, s katerimi bi izraelskega okupatorja prisilili, da preneha s kršitvami v Gazi, saj se genocidna vojna proti enklavi še vedno nadaljuje," je pred prvim zasedanjem odbora ta teden v Washingtonu za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik Hamasa Hazem Kasem.
Odbor za mir je bil s podpisom ustanovne listine uradno ustanovljen 22. januarja ob robu zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.
Sprva je bil v okviru Trumpovega mirovnega načrta za Gazo zasnovan kot organ za upravljanje palestinske enklave po vojni, nastal pa je kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz.
Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem več kot 50 držav, tudi Slovenije. Po navedbah tujih tiskovnih agencij je sodelovanje potrdilo med 25 in 30 držav, med njimi Madžarska, Argentina, Izrael, Belorusija, Bolgarija, Egipt, Turčija, Katar, Kosovo, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan.
Odbor ob predsedniku Trumpu sestavljajo voditelji držav in vlad, poleg tega pa sta del Odbora za mir še dva organa: izvršni odbor, ki naj bi se osredotočal na diplomacijo in investicije, ter izvršni odbor za Gazo, ki naj bi nadzoroval upravljanje palestinske enklave.
