Petek, 15. 5. 2026, 14.37
3 tedne, 6 dni
Konflikt na Bližnjem vzhodu
Iran odprt za kitajsko pomoč: Vemo, da imajo dobre namene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
"Cenimo vsako državo, ki ima možnost, da nam pomaga, zlasti Kitajsko. Imamo zelo dobre odnose, smo strateški partnerji in vemo, da imajo Kitajci dobre namene, zato bi islamska republika pozdravila vse, kar lahko storijo v pomoč diplomaciji," je dejal Aragči.
Iran je odprt za kakršno koli podporo, tudi s strani Kitajske, pri reševanju konflikta na Bližnjem vzhodu, je danes sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči. Obenem je navedel, da je iranska vlada prejela sporočila ZDA, ki nakazujejo, da so odprte za nadaljevanje pogovorov o koncu vojne, a izpostavil, da med stranema obstaja nezaupanje.
20.39 Izrael in Libanon podaljšala dogovor o prekinitvi ognja
19.19 Srečanje zunanjih ministrov Brics razkrilo razhajanja glede Irana
19.00 Združeni arabski emirati zavračajo obtožbe glede sodelovanja v vojni
15.52 Indijski premier pozval k odprti in varni Hormuški ožini
14.40 Iran odprt za kitajsko pomoč pri reševanju konflikta na Bližnjem vzhodu
14.37 Izrael pred drugim dnevom pogovorov v ZDA znova napadel Libanon
20.39 Izrael in Libanon podaljšala dogovor o prekinitvi ognja
Izrael in Libanon sta se dogovorila za 45-dnevno podaljšanje dogovora o prekinitvi ognja, so sporočili ameriški uradniki. Dogovor so potrdili po dvodnevnih mirovnih pogovorih, ki so v Washingtonu potekali pod okriljem ZDA, poroča BBC.
"Upamo, da bodo ti pogovori pripomogli k trajnemu miru med državama, polnemu priznanju suverenosti in ozemeljske celovitosti ter vzpostavitvi varnosti vzdolž skupne meje," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tommy Pigott.
19.19 Srečanje zunanjih ministrov Brics razkrilo razhajanja glede Irana
Zunanji ministri držav članic skupine Brics ob zaključku dvodnevnega srečanja v indijskem New Delhiju danes niso sprejeli skupne izjave. Gostiteljica Indija je namesto tega objavila izjavo predsedujoče, ki je razkrila razhajanja znotraj skupine, zlasti glede vojne proti Iranu.
V izjavi predsedujoče med drugim piše, da so udeleženci srečanja izrazili globoko zaskrbljenost zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Hkrati pa omenja tudi "različna stališča nekaterih članic glede razmer v regiji Zahodne Azije/Bližnjega vzhoda", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iranski zunanji minister Abas Aragči, čigar država pripada Brics, je na novinarski konferenci posebej izpostavil eno članico, ne da bi pri tem izrecno omenil Združene arabske emirate (ZAE), rekoč, da je blokirala dele ministrske izjave. Pri tem ji je očital "poseben odnos z Izraelom".
Teheran je po poročanju Reutersa želel, da skupina obsodi ameriško-izraelsko vojno proti Iranu, in obtožil ameriškega zaveznika ZAE neposredne vpletenosti v vojaške operacije proti islamski republiki. V skladu z izjavo indijskega predsedstva so udeleženci poudarili, da je potrebna hitra rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Poudarili so tudi potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in zagotavljanju neoviranega prehoda po mednarodnih plovnih poteh.
Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja je namreč Iran praktično zaprl za prevoz energentov pomembno Hormuško ožino.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je danes pozval k temu, da bi trenutno veljavna premirja na Bližnjem vzhodu pretvorili v dokončno prekinitev sovražnosti. "Najpomembneje je zdaj končati sedanjo vojno," je Lavrov dejal na novinarski konferenci ob robu srečanja v New Delhiju. Pri tem je zagovarjal vzpostavitev regionalne stabilizacijske strukture, da bi se izognili novim krizam na tem območju, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Ena od tem zasedanja so bile tudi razmere v Gazi. Kot izhaja iz dokumenta, so udeleženci med drugim ponovili, "da je Gaza neločljiv del zasedenega palestinskega ozemlja", še poroča dpa.
19.00 Združeni arabski emirati zavračajo obtožbe glede sodelovanja v vojni
Združeni arabski emirati (ZAE) so danes odločno zavrnili trditve Irana, da aktivno sodelujejo v ameriško-izraelski vojni proti islamski republiki. V Abu Dabiju so hkrati zatrdili, da si pridržujejo pravico braniti suverenost in se odzvati na grožnjo.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu ZAE Halifa bin Šahen Al Marar je danes izjavil, da emirati "kategorično zavračajo iranske obtožbe in poskuse upravičevanja iranskih terorističnih napadov, usmerjenih proti ZAE" in drugim državam. Marar je v izjavi, ki jo je objavilo zunanje ministrstvo ZAE, še dejal, da si njegova država pridržuje "pravne, diplomatske in vojaške pravice", da se sooči s kakršno koli grožnjo ali sovražnim dejanjem ter da branijo suverenost in ozemeljsko celovitost. "ZAE ne iščejo zaščite pred nikomer in so sposobni odvrniti agresijo," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Zunanje ministrstvo ZAE je izjavo objavilo po tistem, ko je iranski zunanji minister Aragči v četrtek na Telegramu zapisal, da "so ZAE aktivni partner v tej agresiji, in o tem ni dvoma", pri čemer je mislil na ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Aragči je v izjavi, ki jo je objavila iranska tiskovna agencija IRNA, še dejal, da je predstavniku ZAE povedal, da Izrael in ZDA ne morejo zagotoviti njihove varnosti in da je Abu Dabi "videl posledice prisotnosti ameriških oporišč" na svojih tleh.
Urad izraelskega premierja Netanjahuja je pred tem v sredo objavil, da je premier v času vojne proti Iranu skupaj z vojaško delegacijo obiskal ZAE, kar so v Abu Dabiju dan kasneje zanikali. Domnevni obisk je naletel na ostro kritiko Irana in na obtožbe o aktivnem sodelovanju v vojni, ki sta jo ZDA in Izrael proti islamski republiki sprožila konec februarja.
15.52 Indijski premier pozval k odprti in varni Hormuški ožini
"Prišel sem v svoj drugi dom," je ob obisku ZAE dejal Modi.
Indijski premier Narendra Modi je ob pozivu k "odprti in varni" Hormuški ožini začel obisk v Združenih arabskih emiratih, od koder bo nato odpotoval v Evropo. Tam bo obiskal še Nizozemsko, Švedsko, Norveško in Italijo, turneja pa naj bi se odvila v luči skrbi glede energije in dobavnih verig zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.
Modija je na kratkem obisku v ZAE sprejel predsednik šejk Mohamed bin Zajed al Nahjan. "Prišel sem v svoj drugi dom," je dejal Modi, ki sicer pogosto obiskuje ZAE, kjer živi 4,5 milijona Indijcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in motenj v plovbi skozi Hormuško ožino so narasle cene nafte in plina, zato je po besedah Modija ohranjanje "odprte in varne ožine najvišja prioriteta, pri čemer je spoštovanje mednarodnega prava bistvenega pomena". Zalivske države, ki so bile med vojno v regiji tarča iranskih raket in dronov, ostajajo glavni vir zalog nafte in utekočinjenega plina v Indiji. Indija, tretji največji kupec nafte na svetu, približno polovico zalog pridobi prek Hormuške ožine.
Po navedbah indijskega zunanjega ministrstva sta ZAE in Indija dosegli strateški sporazum glede nafte in plina, Abu Dabi pa se je zavezal k naložbam v Indijo v višini petih milijard dolarjev. Ministrstvo podrobnosti ni navedlo, tiskovni predstavnik pa je dejal, da je Modijev obisk močno okrepil energetsko varnost Indije.
Še danes bo Modi odpotoval proti Nizozemski, kjer bodo v ospredju pogovori o okrepitvi dvostranske trgovine. V nedeljo bo obiskal Švedsko, kjer bo skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen nagovoril prisotne na forumu evropskih poslovnih voditeljev. Dan zatem bo odpotoval v Oslo, kjer se bo udeležil indijsko-nordijskega vrha. Zadnja postojanka Modijeve turneje bo v torek Italija, kjer se bo srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni.
Šestdnevna turneja indijskega premierja, ki sledi januarskemu sporazumu Indije in EU o prosti trgovini, naj bi odražala širša prizadevanja Indije za razširitev svojih gospodarskih in strateških partnerstev. Hkrati se želi azijska država umestiti kot pomembno proizvodno in tehnološko središče, obisk Modija pa naj bi še poglobil partnerstvo z Evropo, še piše AFP.
14.40 Iran odprt za kitajsko pomoč pri reševanju konflikta na Bližnjem vzhodu
Iran je odprt za kakršno koli podporo, tudi s strani Kitajske, pri reševanju konflikta na Bližnjem vzhodu, je danes sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči. Obenem je navedel, da je iranska vlada prejela sporočila ZDA, ki nakazujejo, da so odprte za nadaljevanje pogovorov o koncu vojne, a izpostavil, da med stranema obstaja nezaupanje.
"Cenimo vsako državo, ki ima možnost, da nam pomaga, zlasti Kitajsko. Imamo zelo dobre odnose, smo strateški partnerji in vemo, da imajo Kitajci dobre namene, zato bi islamska republika pozdravila vse, kar lahko storijo v pomoč diplomaciji," je ob robu zasedanja zunanjih ministrov držav članic skupine Brics v indijski prestolnici New Delhi dejal Aragči.
Hkrati je zunanji minister pojasnil, da je iranska vlada prejela sporočila ZDA, ki nakazujejo, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa odprta za nadaljevanje pogovorov o koncu vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Pred dnevi je bilo rečeno, da so ZDA zavrnile iranski predlog oziroma iranski odgovor na ameriški predlog, ko je gospod Trump tvitnil, da je nesprejemljiv. Toda potem smo spet prejeli sporočila Američanov, da so pripravljeni nadaljevati pogovore," je povedal Aragči.
V konfliktu na Bližnjem vzhodu med Iranom in ZDA od 8. aprila velja krhka prekinitev ognja, a so pogajanja o koncu vojne zastala. V pogovorih posreduje Pakistan, kjer sta se delegaciji držav sestali 11. aprila na prvem krogu pogovorov, ki niso prinesli preboja. Do novega kroga še ni prišlo.
Po navedbah Aragčija posredovanje Pakistana v pogajanjih še ni propadlo, vendar zaradi vedenja Američanov in nezaupanja med stranema je vse zahtevnejše. Dodal je, da so kontradiktorna sporočila vznemirila Iran glede resničnih namenov ZDA v pogajanjih in da se bodo ta nadaljevala le, če bodo resna.
Iran sicer skuša ohraniti prekinitev ognja, da bi dal priložnost diplomaciji, a je hkrati pripravljen na vrnitev k spopadom, Aragčija povzema tiskovna agencija Reuters. Med težavami, ki ovirajo pogajanja, naj bi bile iranske jedrske ambicije in nadzor nad Hormuško ožino. Po besedah Aragčija lahko skozi ožino plujejo vsa plovila, razen tistih, ki so v vojni s Teheranom. Iranski zunanji minister je ob tem pozval, da bi se morala plovila, ki želijo prečkati ožino, uskladiti z iransko mornarico.
Medtem naj bi po poročanju iranske državne televizije iranska revolucionarna garda vse več ladjam dovoljevala prehod skozi to strateško pomembno pomorsko pot, kar naj bi pomenilo, da so številne države sprejele nove protokole Irana pri prečkanju ožine.
14.37 Izrael pred drugim dnevom pogovorov v ZDA znova napadel Libanon
Izrael je danes kljub premirju znova napadel jug Libanona, pri čemer trdi, da so bili napadi usmerjeni v cilje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah. Izrael in Libanon bosta danes v Washingtonu sicer nadaljevala mirovne pogovore pod okriljem ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Izraelska vojska je začela napade na Hezbolahovo infrastrukturo na območju mesta Tir v južnem Libanonu," je vojska zapisala v izjavi za javnost. Kot navaja AFP, je Izrael cilje v bližini Tira zadel vsaj dvakrat, medtem ko libanonski mediji poročajo tudi o tretjem napadu na objekt v bližini bolnišnice, pri čemer je Izrael poškodoval dve medicinski sestri.
Pred napadi je izraelska vojska izdala evakuacijska opozorila za pet mest in vasi v bližini Tira. V ločenem sporočilu za javnost je izraelska vojska navedla tudi, da je v južnem Libanonu umrl vojak. Libanonska tiskovna agencija NNA pa je poročala o dodatnih izraelskih napadih z droni na jugu Libanona, pred katerimi Izrael ni izdal evakuacijskih opozoril.
Izrael in Libanon sta se sredi aprila dogovorila o prekinitvi ognja, ki je začela veljati 17. aprila. Predsednik ZDA Trump je nato 23. aprila naznanil tritedensko podaljšanje premirja.
Hezbolah medtem odločno zavrača vsakršno neposredne pogovore med državama. Poslanec političnega krila gibanja v libanonskem parlamentu Ali Amar je v četrtek dejal, da pogovori pomenijo "brezplačno popuščanje" Izraelu, navaja AFP. Izrael kljub prekinitvi ognja nadaljuje napade na domnevne cilje Hezbolaha. V napadih med premirjem je bilo po poročanju AFP doslej ubitih več kot 400 ljudi.
