ZDA za vojno z Iranom do zdaj porabile 29 milijard dolarjev

21.44 Kallas: EU bi lahko misijo Aspides razširila na Hormuško ožino

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je danes dejala, da bi lahko Unija razširila svojo pomorsko misijo v Rdečem morju tudi na Hormuško ožino, vendar šele po koncu vojne na Bližnjem vzhodu. Misija Aspides bi lahko bila prispevek k mednarodni koaliciji voljnih na evropski ravni, je dejala po zasedanju obrambnih ministrov EU v Bruslju.

Misija EU Aspides že bistveno prispeva k zaščiti ladijskega prometa v Rdečem morju, vendar bi se njene dejavnosti lahko razširile tudi na Hormuško ožino, je na novinarski konferenci povedala Kallas.

Kot je pojasnila, bi lahko okrepljena misija prispevala k delu mednarodne koalicije pri zagotavljanju svobode plovbe v Arabskem morju. Po njenih besedah so nekatere države že nakazale, da so pripravljene v misijo prispevati ladje, kar bi lahko pripomoglo k sprejetju odločitve o njeni razširitvi.

Misija Aspides je bila zasnovana leta 2024 za zaščito trgovskih ladij pred napadi uporniških jemenskih Hutijevcev.

Evropo v luči konflikta med ZDA in Iranom skrbi predvsem dolgotrajna zapora strateško pomembne Hormuške ožine, ki je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu praktično zaprta, zaradi česar so poskočile cene energentov.

Francija in Velika Britanija sta sprožili pobudo za vzpostavitev večnacionalne misije za zagotovitev proste plovbe v ožini, skozi katero poteka petina svetovne nafte, a šele, ko bo dosežen mir.

Obrambni ministri EU so marca dali vedeti, da niso naklonjeni razširitvi misije Aspides, dokler traja vojna. "Nihče noče aktivno sodelovati v tej vojni," je takrat izjavila Kallas.

Obrambni ministri sedemindvajseterice, med njimi tudi minister v odhajanju Borut Sajovic, so sicer na današnjem zasedanju razpravljali tudi o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini in krepitvi obrambne pripravljenosti EU. Pri tem so se dogovorili o okrepitvi Evropske obrambne agencije (EDA) za doseganje obrambne pripravljenosti do leta 2030.

Govorili so tudi o misiji ZN v Libanonu, ki se ji konec leta izteče mandat. Pri tem so se strinjali, da je treba najti rešitev. "Trenutno preučujemo novo misijo EU, ki bi pomagala okrepiti nadzor države v Libanonu," je dejala Kallas. "Močnejša kot bo libanonska vojska, šibkejši bo Hezbolah," je dodala.

19.53 ZDA za vojno z Iranom do zdaj porabile 29 milijard dolarjev

Finančni nadzornik Pentagona Jules Hurst je na današnjem kongresnem zaslišanju povedal, da so ZDA za vojno proti Iranu do zdaj porabile 29 milijard dolarjev (okoli 24,7 milijarde evrov). Obrambni minister Pete Hegseth je medtem odločno zavrnil domnevno pretirana poročila o pomanjkanju streliva, poročajo ameriški mediji.

Hegseth, načelnik štaba združenih poveljstev general Dan Caine in drugi visoki uradniki Pentagona so danes nadaljevali zaslišanja v zvezi s predlogom rekordno visokega obrambnega proračuna za leto 2027 v višini okrog 1.500 milijard dolarjev.

Hegseth je vsoto odločno branil kot zelo odgovorno. Med zaslišanjem se je soočal z nasveti članov obeh strank glede potrebe po izboljšanju odnosa z zavezniki, poroča med drugimi televizija NBC.

Minister je v predstavniškem domu zjutraj poročila o pomanjkanju streliva označil za neumna pretiravanja. "Točno vemo, kaj imamo, imamo dovolj vsega, kar potrebujemo," je zatrdil.

Republikansko senatorko Susan Collins je zanimalo, kakšna je pravzaprav strategija predsednika Donalda Trumpa glede Hormuške ožine, saj naj bi nenehno dajal različne izjave. "Kaže, da se načrti spreminjajo iz dneva v dan," je dejala. Hegseth pa je trdil, da je strategija trdna in da imajo popoln nadzor nad ožino.

To je popolnoma skregano z dejstvi, so opozorili demokrati in med drugim izpostavili današnje podatke ministrstva za delo ZDA o naraščanju inflacije zaradi visokih cen goriva, ker nafta ne more skozi ožino. Iran grozi z napadi na ladje, ki ne plačajo pristojbin, ameriške sile pa blokirajo ladje, ki jih.

Hegseth je zagotovil, da ima Trump vsa pooblastila za obnovitev vojne, ki uradno sicer ni vojna, ker nima kongresne odobritve. Obenem je vztrajal, da je sovražnosti konec. "Nekako mi ne deluje, da bi bilo to res," se je odzvala republikanska senatorka Lisa Murkowski.

Pred Trumpovim obiskom na Kitajskem je general Caine pojasnil, da je Kitajska še naprej v središču pozornosti Pentagona ter da je glavni cilj ocena tveganj in zagotavljanje natančnih informacij Trumpu in Hegsethu. Republikanski kongresnik Tom Cole je medtem dejal, da Kitajska posodablja svojo vojsko v skrb vzbujajočem tempu in obsegu.

Glede Kube je Hegseth dejal, da se vlada zaveda nevarnosti tamkajšnje vlade za nacionalno varnost ZDA. Kubanski veleposlanik pri ZN Ernesto Soberon Guzman pa mu je v New Yorku nemudoma odgovoril, da so ZDA trenutno edina grožnja za mir v regiji in po svetu.

Ameriška vojska po poročanju medijev trenutno izvaja intenzivne izvidniške prelete Kube, zaradi česar se analitiki bojijo, da bo Trump kmalu skušal uresničiti grožnje o menjavi režima.

Hegseth ni znal odgovoriti na vprašanje demokrata Chrisa Coonsa, kako nameravajo porabiti 400 milijonov dolarjev, ki jih je kongres namenil Ukrajini. Ameriško poveljstvo v Evropi naj bi o tem še razmišljalo. "To vas sprašujemo redno že od januarja in še nimate odgovora," je izpostavil Coons.

Republikanski senator Mitch McConnell je bil med tistimi, ki so Hegsetha opomnili na to, kaj počne Trump z zavezniki. Coons pa je ocenil, da od teh ne morejo pričakovati, da bodo ZDA priskočili na pomoč v vojni, ki je niso hoteli in z njo niso bili seznanjeni. "Napeti odnosi z zavezniki služijo le našim sovražnikom," je menil McConnell.

18.10 Izrael ubil dva pripadnika libanonske civilne zaščite

Libanonska civilna zaščita je sporočila, da so izraelske sile danes ubile dva njena pripadnika, ki sta bila na dolžnosti na jugu države. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je na območju reke Litani v južnem Libanonu izvedla večdnevno obsežno racijo z namenom "očiščenja teroristične infrastrukture".

Izraelske sile so pripadnika civilne zaščite ubile v zračnem napadu, medtem ko sta v mestu Nabatija pomagala pri reševalni operaciji, ki je sledila še enemu izraelskemu zračnemu napadu, trditve civilne zaščite povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Libanonski minister za zdravje Rakan Naseredine je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da je Izrael od začetka vojne med Hezbolahom in Izraelom 2. marca ubil 108 pripadnikov nujnih in zdravstvenih služb ter jih ranil 249.

Posebna operacija izraelske vojske je bila po njenih navedbah usmerjena v prevzem nadzora nad širšim območjem ob strateško pomembni reki Litani. Izraelski vojaki naj bi racijo izvedli s t. i. rumene črte, ki je deset kilometrov severno od izraelsko-libanonske meje. Po poročanju izraelskih medijev se je sicer vojska prebila do obrobja mesta Zavtar al Šarkija.

Kot navaja AFP, izraelska vojska ni potrdila, da bi njeni vojaki prečkali reko Litani, je pa objavila fotografije vojakov, ki hodijo mimo mosta čez reko.

"Med operacijo so vojaki odkrili objekte, ki so jih uporabljali teroristi Hezbolaha, podzemne predore z velikimi količinami orožja, skladišča orožja in naprave za izstreljevanje raket," je sporočila vojska in dodala, da je zadela več kot sto tarč.

Izrael in proiransko šiitsko gibanje Hezbolah se kljub premirju, sklenjenemu 17. aprila, stalno medsebojno obstreljujeta.

12.02 Hezbolah meni, da njegovo orožje ne sme biti predmet pogajanj med Libanonom in Izraelom 

Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Naim Kasem je danes sporočil, da Hezbolahovo orožje ne bo predmet prihajajočih mirovnih pogajanj med Libanonom in Izraelom. Ob tem je borce gibanja pozval, naj bojišče spremenijo v pekel za izraelske sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nihče zunaj Libanona nima nič z orožjem, uporom /.../, to je notranja zadeva Libanona in ne predmet pogajanj s sovražnikom," je v sporočilu za javnost, ki ga je predvajala televizija Al-Manar, dejal Kasem pred tretjim krogom pogajanj med Izraelom in Libanonom, ki bodo v četrtek in petek potekala v Washingtonu.

Kasem je dodal, da se Hezbolah ne bo predal ter da bo nadaljeval obrambo Libanona in njegovih ljudi "ne glede na to, koliko časa bo to trajalo in kaj bomo žrtvovali".

Izraelska vojska je zračne napade na Libanon in kopensko operacijo na jugu države začela 2. marca, potem ko je gibanje Hezbolah z raketnim obstreljevanjem Izraela odgovorilo na izraelsko-ameriške napade na Iran.

V Libanonu od 17. aprila velja prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom, vendar se medsebojni napadi kljub temu nadaljujejo. V izraelskih napadih je bilo od 2. marca po podatkih oblasti v Libanonu ubitih več kot 2.800 ljudi.

9.17 Iran: Če nas bodo ZDA ponovno napadle, bomo uran obogatili na raven jedrske bombe

Iranski parlament bo v primeru novega ameriškega napada razmislil o dvigu stopnje obogatitve urana na 90 odstotkov, je dejal poslanec Ebrahim Rezaei.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko Rezaei je zapisal, da je to ena ključnih možnosti, o kateri bodo razpravljali v Teheranu. "Ena od iranskih možnosti v primeru novega napada bi lahko bila 90-odstotna obogatitev. To bomo analizirali v parlamentu," je dejal Rezaei.

Jedrske elektrarne običajno zahtevajo uran, obogaten na od tri do pet odstotkov, medtem ko jedrsko orožje zahteva raven 90 odstotkov.

Ta grožnja prihaja po poročanju ameriških medijev, da Donald Trump razmišlja o novih napadih na Iran, da bi oslabil njegov pogajalski položaj. Trump je vojno upravičeval prav s trditvijo, da Iranu nikoli ne bi smeli dovoliti razvoja jedrskega orožja.

7.30 V novih izraelskih napadih na Libanon več mrtvih

Izraelska vojska je kljub dogovoru o prekinitvi ognja izvedla nove napade na jugu Libanona, v katerih je bilo ubitih šest ljudi. Še sedem ljudi je bilo ranjenih, ob sklicevanju na lokalne medije poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah libanonskih medijev so izraelske sile zadele hišo v kraju Kfar Dounine, izvedle pa so tudi napade na cilje drugod na jugu države.

Izraelska vojska je zračne napade na Libanon in kopensko operacijo na jugu države začela 2. marca, potem ko je šiitsko gibanje Hezbolah z raketnim obstreljevanjem Izraela odgovorilo na izraelsko-ameriške napade na Iran.

V Libanonu sicer od 17. aprila velja prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom, vendar se medsebojni napadi kljub temu nadaljujejo. V izraelskih napadih je bilo od 2. marca po podatkih oblasti v Libanonu ubitih več kot 2.800 ljudi.

V luči nadaljevanja izraelske agresije so libanonske oblasti pred kratkim pozvale ameriškega veleposlanika v Bejrutu, naj pritisne na Izrael, da ustavi napade med prekinitvijo ognja.

7.05 Iran kljub kritikam Trumpa vztraja pri svojem predlogu za končanje vojne

"Naše oborožene sile so pripravljene odgovoriti in dati lekcijo za vsakršno agresijo. Slaba strategija in slabe odločitve vedno vodijo do slabih rezultatov – svet to že razume," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Galibaf.

Prepričan je, da druge možnosti za končanje vojne, kot je sprejetje iranskega predloga, ni. "Vsak drugačen pristop bo popolnoma neuspešen. /.../ Dlje ko bodo zavlačevali, več bodo za to plačali ameriški davkoplačevalci," je dodal.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranski predlog označil za popolnoma nesprejemljiv. Po poročanju televizije ABC naj bi ga najbolj razjezila zahteva Teherana po odškodnini za vso vojno škodo, ki so jo od njenega začetka 28. februarja povzročili ZDA in Izrael.

Trump je v ponedeljek znova zagotovil, da bodo ZDA dosegle popolno zmago nad Iranom. Kot je dodal, trenutno prekinitev ognja "umetno ohranjajo pri življenju".

Ameriški časnik Wall Street Journal je medtem v ponedeljek ob sklicevanju na vire poročal, da so Združeni arabski emirati v začetku aprila, v času, ko je Trump razglasil prekinitev ognja, izvedli napade na Iran. Ti so bili usmerjeni na rafinerijo na iranskem otoku Lavan.

Veleposlanik ZDA v Izraelu Mike Huckabee je med nastopom na konferenci na univerzi v Tel Avivu dejal, da je Izrael v Združene arabske emirate poslal sisteme zračne obrambe železna kupola in tja napotil ljudi, ki bodo z njimi upravljali. Ob tem je izrazil zadovoljstvo nad odnosi Izraela in Združenih arabskih emiratov, ki so se normalizirali z Abrahamovimi sporazumi leta 2020.

Katarski premier šejk Mohamed bin Abdulrahman je medtem danes na novinarski konferenci v družbi turškega zunanjega ministra Hakana Fidana dejal, da Iran ne sme uporabljati Hormuške ožine za ustrahovanje zalivskih držav. Da Iran ožine ne bi smel uporabljati kot orožje, je menil tudi Fidan.

Abdulrahman je ob tem svoj nedavni obisk v ZDA označil za "znak podpore pakistanski diplomaciji, da bi čim prej našli rešitev". Pakistan namreč posreduje v mirovnih pogajanjih med ZDA in Iranom.

AFP medtem iz Kuvajta poroča o aretaciji štirih posameznikov, ki so poskusili vstopiti v državo po morju in so priznali, da so pripadniki Iranske revolucionarne garde. Po navedbah kuvajtskega notranjega ministrstva so imeli nalogo, da prodrejo v državo "z ribiškim čolnom, ki je bil prilagojen za to, da izvede sovražne napade na Kuvajt".

Novice Trump napoveduje: Dosegli bomo popolno zmago

Novice Iran: Vsak napad na iranske tankerje bo vodil v močan napad na ameriško središče

Novice "Dejanja ZDA predstavljajo nevarno eskalacijo. Posledice so možne tudi zunaj Bližnjega vzhoda."